Page 104 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 104
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Ergonomska ocena obremenitev na izbranih delovnih mestih
v livarni
David Mlakar
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola,
Slovenija
Uvod: Nastanek mišično-skeletnih okvar se pogosto povezuje s težkim fizičnim
delom in rokovanjem s produkti proizvodnje. V sodobnem času je odsotnost z
dela zaradi zdravstvenih težav pogosta in predstavlja tudi finančno breme pod-
jetij ter družbe nasploh. Zaskrbljujoče posledice dela, ki se pogosto izražajo
predvsem pri starejših zaposlenih, so izhodišče problema.
Metode: Preiskovali smo primera delovnih mest v livarni, na katerih delavci
opravljajo ročno in težko fizično delo. Opazovali smo dve vrsti dela, ki sta se
razlikovali po značilnostih gibanja in masi zunanjega bremena. Delo brusilcev je
bilo stoječe, s spremembo položaja na 1 do 2 minuti, med katerim so rokova-
li z 9 kilogramskim odlitkom. Delo na kontroli kakovosti 1,2 kilogramskih od-
litkov je potekalo sede, v intervalih po 5 minut, med katerimi je delavec na ra-
čunalniškem monitorju opazoval notranjost odlitkov s posnetka pregledovalne
sonde. Prvi korak v raziskovanju je bil zajemanje videoposnetkov delovnih ci-
klov. Sledila je analiza posnetkov po ocenjevalnih metodah OWAS (ang. ovako
working posture analysis system) in RULA (ang. rapid upper limb assessment).
Na podlagi primerjave rezultatov po obeh metodah smo pri vrednotenju drže
in stopnje obremenjenosti upoštevali tudi počutje delavcev. Subjektivno oce-
no zaznavanja obremenitev med delom smo pridobili s pomočjo vprašalnika.
Rezultat: Rezultati po ocenjevalni metodi OWAS so nujnost ukrepanja ume-
ščali na drugi nivo od štirih. Ocene po metodi RULA so opozarjale na večjo ne-
varnost krajših intervalov položajev znotraj delovnega cikla. Določeni intervali,
med katerimi delavci pobirajo odlitke, po kriteriju metode potrebuje takojšnjo
spremembo delovnih pogojev. Ugotovili smo da brusilci največ časa delajo sto-
je s trupom upognjenim naprej, skupina kontrole odlitkov pa je najdlje izposta-
vljena sključeni drži v sedečem položaju. Med najbolj izpostavljenimi segmenti
so hrbet, vrat in zapestja.
Razprava: Ugotovitve nakazujejo stopnjo tveganja dejavnikov okolja, ki zahteva
hitro ukrepanje. Predlagamo prostorsko prerazporeditev elementov postaj za
izboljšanje učinkovitosti in varnosti pri delu tako kontrole kot brusilcev. Ključna
prilagoditev za razbremenitev hrbta delavcev se nanaša na prilagodljivost de-
lovne višine. Brusilcem bi to omogočala kombinacija zabojnikov z dvo-sekcijsko
stranico in dvižnega sistema le the. Za delovno mesto kontrole pa nastavljiva
delovna miza za sedeče ali stoječe delo. Splošne prilagoditve se nanašajo še na
izboljšavo varnosti in udobja z zamenjavo dotrajanih lesenih talnih oblog, zame-
njavo zaščitne opreme in vzpostavitev boljše komunikacije med delavci in vod-
stvom podjetja. Celovitost ergonomskega programa dodata še predloga aktiv-
nega odmora med delovnim časom in izobraževanje o pomenu ergonomije na
delu. Predlogi izboljšav so izbrani na podlagi študij in primerov dobre prakse,
ki so obrodili sadove. Učinkovitost intervencije bi bilo potrebno preveriti še po
uvedbi ukrepov.
Ključne besede: ergonomija, mišično-skeletne okvare, rokovanje z materiali,
obremenitve, prilagoditve
102
v livarni
David Mlakar
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola,
Slovenija
Uvod: Nastanek mišično-skeletnih okvar se pogosto povezuje s težkim fizičnim
delom in rokovanjem s produkti proizvodnje. V sodobnem času je odsotnost z
dela zaradi zdravstvenih težav pogosta in predstavlja tudi finančno breme pod-
jetij ter družbe nasploh. Zaskrbljujoče posledice dela, ki se pogosto izražajo
predvsem pri starejših zaposlenih, so izhodišče problema.
Metode: Preiskovali smo primera delovnih mest v livarni, na katerih delavci
opravljajo ročno in težko fizično delo. Opazovali smo dve vrsti dela, ki sta se
razlikovali po značilnostih gibanja in masi zunanjega bremena. Delo brusilcev je
bilo stoječe, s spremembo položaja na 1 do 2 minuti, med katerim so rokova-
li z 9 kilogramskim odlitkom. Delo na kontroli kakovosti 1,2 kilogramskih od-
litkov je potekalo sede, v intervalih po 5 minut, med katerimi je delavec na ra-
čunalniškem monitorju opazoval notranjost odlitkov s posnetka pregledovalne
sonde. Prvi korak v raziskovanju je bil zajemanje videoposnetkov delovnih ci-
klov. Sledila je analiza posnetkov po ocenjevalnih metodah OWAS (ang. ovako
working posture analysis system) in RULA (ang. rapid upper limb assessment).
Na podlagi primerjave rezultatov po obeh metodah smo pri vrednotenju drže
in stopnje obremenjenosti upoštevali tudi počutje delavcev. Subjektivno oce-
no zaznavanja obremenitev med delom smo pridobili s pomočjo vprašalnika.
Rezultat: Rezultati po ocenjevalni metodi OWAS so nujnost ukrepanja ume-
ščali na drugi nivo od štirih. Ocene po metodi RULA so opozarjale na večjo ne-
varnost krajših intervalov položajev znotraj delovnega cikla. Določeni intervali,
med katerimi delavci pobirajo odlitke, po kriteriju metode potrebuje takojšnjo
spremembo delovnih pogojev. Ugotovili smo da brusilci največ časa delajo sto-
je s trupom upognjenim naprej, skupina kontrole odlitkov pa je najdlje izposta-
vljena sključeni drži v sedečem položaju. Med najbolj izpostavljenimi segmenti
so hrbet, vrat in zapestja.
Razprava: Ugotovitve nakazujejo stopnjo tveganja dejavnikov okolja, ki zahteva
hitro ukrepanje. Predlagamo prostorsko prerazporeditev elementov postaj za
izboljšanje učinkovitosti in varnosti pri delu tako kontrole kot brusilcev. Ključna
prilagoditev za razbremenitev hrbta delavcev se nanaša na prilagodljivost de-
lovne višine. Brusilcem bi to omogočala kombinacija zabojnikov z dvo-sekcijsko
stranico in dvižnega sistema le the. Za delovno mesto kontrole pa nastavljiva
delovna miza za sedeče ali stoječe delo. Splošne prilagoditve se nanašajo še na
izboljšavo varnosti in udobja z zamenjavo dotrajanih lesenih talnih oblog, zame-
njavo zaščitne opreme in vzpostavitev boljše komunikacije med delavci in vod-
stvom podjetja. Celovitost ergonomskega programa dodata še predloga aktiv-
nega odmora med delovnim časom in izobraževanje o pomenu ergonomije na
delu. Predlogi izboljšav so izbrani na podlagi študij in primerov dobre prakse,
ki so obrodili sadove. Učinkovitost intervencije bi bilo potrebno preveriti še po
uvedbi ukrepov.
Ključne besede: ergonomija, mišično-skeletne okvare, rokovanje z materiali,
obremenitve, prilagoditve
102
