Page 110 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 110
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Stres in z njim povezani stresorji med slovenskimi policisti
Nastja Podrekar1,2, Kaja Kastelic3,1, Jure Žitnik1,2, Nejc Šarabon2,1
1 InnoRenew Coe, Zdravje v grajenem okolju, Livade 6, 6310 Izola, Slovenija
2 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje, 42,
6310 Izola, Slovenija
3 Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Muzejski trg 2,
6000 Koper, Slovenija
Uvod: Policisti so na delovnem mestu izpostavljeni številnim dejavnikom tve-
ganja, kot so izmensko in nočno delo, izpostavljenost tragičnim dogodkom,
grožnjam in časovnemu pritisku. Delo policistov je specifično tudi zaradi poo-
blastil, s katerimi lahko ukrepajo zoper druge ljudi. Vse to se lahko odraža v po-
večanem stresu. Namen raziskave je bil ugotoviti prevalenco stresa in stresor-
jev med slovenskimi policisti ter proučiti povezave med stresom in sedenjem,
telesno aktivnostjo in spanjem.
Metode: V raziskavi je sodelovalo 262 slovenskih policistov (starost 43,8 ± 7,0
let; 73% moških), članov Sindikata policistov Slovenije. Sodelujoči so izpolnili
prilagojen Vprašalnik za oceno stresa med policisti ter Vprašalnik o spanju, se-
denju in telesni dejavnosti. Prevalenca stresa med slovenskimi policisti je bila
analizirana s pomočjo opisne statistike, povezanost med spremenljivkami je bi-
la analizirana s pomočjo Spearmanovega koeficienta korelacije.
Rezultati: Skoraj tretjina slovenskih policistov (26,5%) je poročala visoko sto-
pnjo stresa zaradi delovnih obveznosti, 38,8% policistov je poročalo blago sto-
pnjo stresa. Najpogostejši stresorji so bili utrujenost zaradi izmenskega dela in
nadur, birokratične obveznosti in pomanjkanje časa za telesno dejavnost. Pe-
tina policistov (20%) je poročala o prisotnosti posttravmatskega stresa. Med
policisti, ki so v zadnjih sedmih dneh sedeli več, je bila stopnja utrujenosti in iz-
gorelosti višja (r = 0,22; p = 0,001). Poleg tega so se policisti, ki so uporablja-
li pasivni transport in več časa porabili za prihod ter odhod iz dela, pogosteje
srečevali s pomanjkanjem časa za telesno dejavnost in zdrav način življenja (r =
0,21; p = 0,001) ter s pomanjkanjem časa za družino in prijatelje (r = 0,24; p =
0,001). Stres, kot posledica nadur na delu, je bil povezan z zdravstvenimi teža-
vami, ki so posledica dela (r = 0,38; p = 0,001), utrujenostjo in izgorelostjo (r
= 0,43; p = 0,001).
Razprava in zaključek: Programov promocije zdravja namenjenih slovenskim
policistom primanjkuje. Rezultati naše raziskave nakazujejo na potrebo po in-
terdisciplinarnemu pristopu za krepitev zdravja slovenskih policistov. Prav ta-
ko rezultati nakazujejo na potrebo po reorganizaciji delovnega časa in rednega
ter usklajenega urnika dela predvsem za policiste, ki zaradi oddaljenosti doma
od dela več časa porabijo za prihod na in iz dela. Za nadaljnje raziskave pre-
dlagamo izvajanje celovitega programa promocije zdravja, ki bi zajemal tako iz-
obraževanje kot dolgotrajno podporo za izboljšanje zdravja in počutja sloven-
skih policistov.
Ključne besede: slovenski policisti, gibalna aktivnost, promocija zdravja,
izgorelost
108
Nastja Podrekar1,2, Kaja Kastelic3,1, Jure Žitnik1,2, Nejc Šarabon2,1
1 InnoRenew Coe, Zdravje v grajenem okolju, Livade 6, 6310 Izola, Slovenija
2 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje, 42,
6310 Izola, Slovenija
3 Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Muzejski trg 2,
6000 Koper, Slovenija
Uvod: Policisti so na delovnem mestu izpostavljeni številnim dejavnikom tve-
ganja, kot so izmensko in nočno delo, izpostavljenost tragičnim dogodkom,
grožnjam in časovnemu pritisku. Delo policistov je specifično tudi zaradi poo-
blastil, s katerimi lahko ukrepajo zoper druge ljudi. Vse to se lahko odraža v po-
večanem stresu. Namen raziskave je bil ugotoviti prevalenco stresa in stresor-
jev med slovenskimi policisti ter proučiti povezave med stresom in sedenjem,
telesno aktivnostjo in spanjem.
Metode: V raziskavi je sodelovalo 262 slovenskih policistov (starost 43,8 ± 7,0
let; 73% moških), članov Sindikata policistov Slovenije. Sodelujoči so izpolnili
prilagojen Vprašalnik za oceno stresa med policisti ter Vprašalnik o spanju, se-
denju in telesni dejavnosti. Prevalenca stresa med slovenskimi policisti je bila
analizirana s pomočjo opisne statistike, povezanost med spremenljivkami je bi-
la analizirana s pomočjo Spearmanovega koeficienta korelacije.
Rezultati: Skoraj tretjina slovenskih policistov (26,5%) je poročala visoko sto-
pnjo stresa zaradi delovnih obveznosti, 38,8% policistov je poročalo blago sto-
pnjo stresa. Najpogostejši stresorji so bili utrujenost zaradi izmenskega dela in
nadur, birokratične obveznosti in pomanjkanje časa za telesno dejavnost. Pe-
tina policistov (20%) je poročala o prisotnosti posttravmatskega stresa. Med
policisti, ki so v zadnjih sedmih dneh sedeli več, je bila stopnja utrujenosti in iz-
gorelosti višja (r = 0,22; p = 0,001). Poleg tega so se policisti, ki so uporablja-
li pasivni transport in več časa porabili za prihod ter odhod iz dela, pogosteje
srečevali s pomanjkanjem časa za telesno dejavnost in zdrav način življenja (r =
0,21; p = 0,001) ter s pomanjkanjem časa za družino in prijatelje (r = 0,24; p =
0,001). Stres, kot posledica nadur na delu, je bil povezan z zdravstvenimi teža-
vami, ki so posledica dela (r = 0,38; p = 0,001), utrujenostjo in izgorelostjo (r
= 0,43; p = 0,001).
Razprava in zaključek: Programov promocije zdravja namenjenih slovenskim
policistom primanjkuje. Rezultati naše raziskave nakazujejo na potrebo po in-
terdisciplinarnemu pristopu za krepitev zdravja slovenskih policistov. Prav ta-
ko rezultati nakazujejo na potrebo po reorganizaciji delovnega časa in rednega
ter usklajenega urnika dela predvsem za policiste, ki zaradi oddaljenosti doma
od dela več časa porabijo za prihod na in iz dela. Za nadaljnje raziskave pre-
dlagamo izvajanje celovitega programa promocije zdravja, ki bi zajemal tako iz-
obraževanje kot dolgotrajno podporo za izboljšanje zdravja in počutja sloven-
skih policistov.
Ključne besede: slovenski policisti, gibalna aktivnost, promocija zdravja,
izgorelost
108
