Page 114 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 114
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Z delom povezana kostno-mišična obolenja v Sloveniji
v obdobju 2015–2018
Ticijana Prijon1, Dorjana Zerbo Šporin2, Nejc Šarabon2, Ivan Eržen1
1 Nacionalni Inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
2 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola,
Slovenija
Uvod: Kostno-mišična obolenja (KMO) so velik problem zdravja v Sloveniji in
drugih državah Evropske unije, saj so najpogostejša z delom povezana težava v
razvitem svetu. Te bolezni so deloma posledica degenerativnih procesov, ki se
v telesu dogajajo s staranjem, v veliki meri pa so posledica spremenjenega na-
čina življenja in dela, slabega življenjskega sloga, epidemije debelosti in upada-
nja telesne aktivnosti v delovno aktivni populaciji. Pri večini z delom povezanih
KMO, gre za kumulativne okvare, ki jih povzroči ponavljajoča se izpostavljenost
dolgotrajnim obremenitvam pri delu v kombinaciji s psihosocialnimi in okoljski-
mi dejavniki. Premalo poudarka na ergonomsko urejenem delovnem okolju ter
na upoštevanju smernic zdravega in varnega dela, kot tudi nezadostna skrb za
lastno zdravje povečujejo tveganje za pojavnost KMO. Ta so že desetletja po-
glavitni razlog bolniškega staleža, dolgotrajne odsotnosti z dela ter delovne in-
validnosti.
Metode: Retrospektivno smo analizirali trend gibanja kazalnikov bolniškega
staleža (BS) zaradi KMO v odvisnosti od spola in starosti ter razlike v pojavno-
sti KMO v različnih gospodarskih panogah in dejavnostih. Opredelili smo šte-
vilo izgubljenih delovnih dni, odstotek izgubljenih dni na zaposlenega delavca
(%BS) in povprečno trajanje začasne nezmožnosti za delo zaradi KMO od le-
ta 2015 do leta 2018.
Rezultati: V zadnjih letih se BS zaradi KMO povečuje. V letu 2015 je bilo zaradi
KMO izgubljenih 2.320.498 delovnih dni, v letu 2018 pa že 3.315.094 dni (42,9
% prirastek). Povečuje se tudi povprečno trajanje BS zaradi KMO (iz 29,1 dni
v letu 2015 na 34,7 dni v letu 2018). Pojavnost KMO je v ženski populaciji bi-
stveno večja (% BS 0,86 - 1,25 %) kot pri moških (% BS 0,61 % - 0,81 %). Inci-
denca KMO se s starostjo povečuje in je najvišja v starostni skupini od 45 do
64 let. Prav tako so KMO najpogostejši vzrok dolgotrajne nezmožnosti za de-
lo in predstavljajo kar 28% vseh primerov BS daljših od enega leta. Že vrsto let
je BS zaradi KMO največji v rudarstvu, v zdravstvenem in socialnem varstvu, v
predelovalni dejavnosti, v dejavnosti javne uprave, obrambe in obvezne social-
ne varnosti ter v gradbeništvu.
Razprava in zaključki: Za spopad z rastočo pandemijo KMO je potrebno uvesti in
izvajati kombinacijo ustreznih tehničnih, organizacijskih in administrativnih ukre-
pov na delovnem mestu ter krepiti zdrav življenjski slog zaposlenih. Za zmanjša-
nje bremena KMO je potrebno uporabiti integriran in multidisciplinarni pristop,
ki vključuje ukrepe za preprečevanje in obvladovanje z delom povezanih KMO.
Poleg tega moramo zagotoviti ustrezno rehabilitacijo in reintegracijo delavcev s
KMO. Primeri dobrih praks kažejo, da navedeni ukrepi za zmanjševanje tveganj
za nastanek z delom povezanih KMO prinašajo številne koristi kot so, izboljšanje
delovnih razmer, večje zadovoljstvo in motiviranost delavcev, zmanjšan BS zaradi
KMO, izboljšanje splošne varnosti ter povečanje produktivnosti.
Ključne besede: kostno-mišična obolenja, bolniški stalež, incidenca
112
v obdobju 2015–2018
Ticijana Prijon1, Dorjana Zerbo Šporin2, Nejc Šarabon2, Ivan Eržen1
1 Nacionalni Inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
2 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola,
Slovenija
Uvod: Kostno-mišična obolenja (KMO) so velik problem zdravja v Sloveniji in
drugih državah Evropske unije, saj so najpogostejša z delom povezana težava v
razvitem svetu. Te bolezni so deloma posledica degenerativnih procesov, ki se
v telesu dogajajo s staranjem, v veliki meri pa so posledica spremenjenega na-
čina življenja in dela, slabega življenjskega sloga, epidemije debelosti in upada-
nja telesne aktivnosti v delovno aktivni populaciji. Pri večini z delom povezanih
KMO, gre za kumulativne okvare, ki jih povzroči ponavljajoča se izpostavljenost
dolgotrajnim obremenitvam pri delu v kombinaciji s psihosocialnimi in okoljski-
mi dejavniki. Premalo poudarka na ergonomsko urejenem delovnem okolju ter
na upoštevanju smernic zdravega in varnega dela, kot tudi nezadostna skrb za
lastno zdravje povečujejo tveganje za pojavnost KMO. Ta so že desetletja po-
glavitni razlog bolniškega staleža, dolgotrajne odsotnosti z dela ter delovne in-
validnosti.
Metode: Retrospektivno smo analizirali trend gibanja kazalnikov bolniškega
staleža (BS) zaradi KMO v odvisnosti od spola in starosti ter razlike v pojavno-
sti KMO v različnih gospodarskih panogah in dejavnostih. Opredelili smo šte-
vilo izgubljenih delovnih dni, odstotek izgubljenih dni na zaposlenega delavca
(%BS) in povprečno trajanje začasne nezmožnosti za delo zaradi KMO od le-
ta 2015 do leta 2018.
Rezultati: V zadnjih letih se BS zaradi KMO povečuje. V letu 2015 je bilo zaradi
KMO izgubljenih 2.320.498 delovnih dni, v letu 2018 pa že 3.315.094 dni (42,9
% prirastek). Povečuje se tudi povprečno trajanje BS zaradi KMO (iz 29,1 dni
v letu 2015 na 34,7 dni v letu 2018). Pojavnost KMO je v ženski populaciji bi-
stveno večja (% BS 0,86 - 1,25 %) kot pri moških (% BS 0,61 % - 0,81 %). Inci-
denca KMO se s starostjo povečuje in je najvišja v starostni skupini od 45 do
64 let. Prav tako so KMO najpogostejši vzrok dolgotrajne nezmožnosti za de-
lo in predstavljajo kar 28% vseh primerov BS daljših od enega leta. Že vrsto let
je BS zaradi KMO največji v rudarstvu, v zdravstvenem in socialnem varstvu, v
predelovalni dejavnosti, v dejavnosti javne uprave, obrambe in obvezne social-
ne varnosti ter v gradbeništvu.
Razprava in zaključki: Za spopad z rastočo pandemijo KMO je potrebno uvesti in
izvajati kombinacijo ustreznih tehničnih, organizacijskih in administrativnih ukre-
pov na delovnem mestu ter krepiti zdrav življenjski slog zaposlenih. Za zmanjša-
nje bremena KMO je potrebno uporabiti integriran in multidisciplinarni pristop,
ki vključuje ukrepe za preprečevanje in obvladovanje z delom povezanih KMO.
Poleg tega moramo zagotoviti ustrezno rehabilitacijo in reintegracijo delavcev s
KMO. Primeri dobrih praks kažejo, da navedeni ukrepi za zmanjševanje tveganj
za nastanek z delom povezanih KMO prinašajo številne koristi kot so, izboljšanje
delovnih razmer, večje zadovoljstvo in motiviranost delavcev, zmanjšan BS zaradi
KMO, izboljšanje splošne varnosti ter povečanje produktivnosti.
Ključne besede: kostno-mišična obolenja, bolniški stalež, incidenca
112
