Page 112 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 112
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Analiza zdravstvenega absentizma v Sloveniji
od leta 2015 do leta 2019
Ticijana Prijon, Nina Pirnat, Ivan Eržen
Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
Uvod: Zdravstveni absentizem ali bolniški stalež je začasna odsotnost z dela
zaradi bolezni, poškodbe, nege in drugih zdravstvenih razlogov. Bolniški stalež
ne izhaja le iz zdravstvenega stanja zaposlenega, temveč je lahko tudi posledica
delovnih, socialnih, kulturnih, ekonomskih in drugih dejavnikov, ki so jim izpo-
stavljeni delavci. Z vidika zdravstvenih, ekonomskih, socialnih in drugih posledic
je bolniški stalež veliko breme tako za zaposlene, njihove delodajalce, izvajalce
zdravstvenih storitev, nosilce socialnih zavarovanj, kot tudi za družbo v celoti.
Bolniški stalež je pomemben vir informacij o zdravstvenem stanju delovno ak-
tivne populacije, zato je redno spremljanje kazalnikov bolniškega staleža pogoj
za obvladovanje tega pojava.
Metode: V retrospektivni raziskavi smo analizirali gibanje bolniškega staleža v
Sloveniji od leta 2015 do leta 2019. Opredelili smo trend odstotka (%BS) in šte-
vila (IO) izgubljenih dni na enega zaposlenega, število primerov na sto zaposle-
nih (IF), povprečno trajanje ene zadržanosti od dela (R) in število oseb z dolgo-
trajnim bolniškim staležem.
Rezultati: Od leta 2015 dalje se trend odstotka izgubljenih koledarskih dni na
zaposlenega (% BS) v Sloveniji povečuje; v letu 2015 je znašal 3,97 %, v letu 2019
pa 4,86 %. Prav tako se povečuje število izgubljenih dni na enega zaposlene-
ga delavca (IO), od 14,48 dni v letu 2015 na 17,43 dni v letu 2019 ter povpreč-
no trajanje ene zadržanosti od dela (R), od 13,85 dni v letu 2015 na 15,15 v letu
2019. V letu 2015 je bilo število primerov bolniškega staleža na sto zaposlenih
(IF) 104,48, v letu 2019 pa je število primerov naraslo na 117,06.
V primerjavi z letom 2015 se je v letu 2019 število vseh oseb z dolgotrajnim bol-
niškim staležem (daljši od 45 dni) povečalo za 45 % (od 19.038 na 27.570), šte-
vilo oseb z bolniškim staležem, daljšim od enega leta, pa kar za 82 % (od 4.589
na 8.368).
Razprava in zaključek: Naraščanje bolniškega staleža v Sloveniji je mogoče po-
vezati z različnimi dejavniki, predvsem pa z rastjo števila zaposlenih, staranjem
in posledično večjo obolevnostjo aktivnega prebivalstva, prezentizmom v pre-
teklih letih, dolgotrajnejšimi postopki diagnostike in zdravljenja in spremenje-
nimi razmerami na delovnih mestih. Tudi sama sistemska ureditev odstopa od
drugih evropskih držav, saj trenutno v Sloveniji še ni izdelanih sistemov in uve-
ljavljenih mehanizmov za pomoč pri vračanju delavcev na delo po dolgotrajni
bolniški odsotnosti ter učinkovite poklicne rehabilitacije. Naraščanju bolniške-
ga staleža in iz njega izhajajočih negativnih gospodarskih, socialno-ekonom-
skih in družbenih posledic se ni mogoče izogniti brez širših sistemskih ukrepov.
Učinkovito obvladovanje bolniškega staleža je moč zagotoviti le v okviru siste-
ma z ukrepi, ki bodo usmerjeni v preventivne aktivnosti za ohranjanje zdravja
delavcev in v obvladovanje psiho-socialnih tveganj na delovnem mestu.
Ključne besede: zdravstveni absentizem, kazalniki, zdravstveno stanje, delovno
aktivna populacija
110
od leta 2015 do leta 2019
Ticijana Prijon, Nina Pirnat, Ivan Eržen
Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
Uvod: Zdravstveni absentizem ali bolniški stalež je začasna odsotnost z dela
zaradi bolezni, poškodbe, nege in drugih zdravstvenih razlogov. Bolniški stalež
ne izhaja le iz zdravstvenega stanja zaposlenega, temveč je lahko tudi posledica
delovnih, socialnih, kulturnih, ekonomskih in drugih dejavnikov, ki so jim izpo-
stavljeni delavci. Z vidika zdravstvenih, ekonomskih, socialnih in drugih posledic
je bolniški stalež veliko breme tako za zaposlene, njihove delodajalce, izvajalce
zdravstvenih storitev, nosilce socialnih zavarovanj, kot tudi za družbo v celoti.
Bolniški stalež je pomemben vir informacij o zdravstvenem stanju delovno ak-
tivne populacije, zato je redno spremljanje kazalnikov bolniškega staleža pogoj
za obvladovanje tega pojava.
Metode: V retrospektivni raziskavi smo analizirali gibanje bolniškega staleža v
Sloveniji od leta 2015 do leta 2019. Opredelili smo trend odstotka (%BS) in šte-
vila (IO) izgubljenih dni na enega zaposlenega, število primerov na sto zaposle-
nih (IF), povprečno trajanje ene zadržanosti od dela (R) in število oseb z dolgo-
trajnim bolniškim staležem.
Rezultati: Od leta 2015 dalje se trend odstotka izgubljenih koledarskih dni na
zaposlenega (% BS) v Sloveniji povečuje; v letu 2015 je znašal 3,97 %, v letu 2019
pa 4,86 %. Prav tako se povečuje število izgubljenih dni na enega zaposlene-
ga delavca (IO), od 14,48 dni v letu 2015 na 17,43 dni v letu 2019 ter povpreč-
no trajanje ene zadržanosti od dela (R), od 13,85 dni v letu 2015 na 15,15 v letu
2019. V letu 2015 je bilo število primerov bolniškega staleža na sto zaposlenih
(IF) 104,48, v letu 2019 pa je število primerov naraslo na 117,06.
V primerjavi z letom 2015 se je v letu 2019 število vseh oseb z dolgotrajnim bol-
niškim staležem (daljši od 45 dni) povečalo za 45 % (od 19.038 na 27.570), šte-
vilo oseb z bolniškim staležem, daljšim od enega leta, pa kar za 82 % (od 4.589
na 8.368).
Razprava in zaključek: Naraščanje bolniškega staleža v Sloveniji je mogoče po-
vezati z različnimi dejavniki, predvsem pa z rastjo števila zaposlenih, staranjem
in posledično večjo obolevnostjo aktivnega prebivalstva, prezentizmom v pre-
teklih letih, dolgotrajnejšimi postopki diagnostike in zdravljenja in spremenje-
nimi razmerami na delovnih mestih. Tudi sama sistemska ureditev odstopa od
drugih evropskih držav, saj trenutno v Sloveniji še ni izdelanih sistemov in uve-
ljavljenih mehanizmov za pomoč pri vračanju delavcev na delo po dolgotrajni
bolniški odsotnosti ter učinkovite poklicne rehabilitacije. Naraščanju bolniške-
ga staleža in iz njega izhajajočih negativnih gospodarskih, socialno-ekonom-
skih in družbenih posledic se ni mogoče izogniti brez širših sistemskih ukrepov.
Učinkovito obvladovanje bolniškega staleža je moč zagotoviti le v okviru siste-
ma z ukrepi, ki bodo usmerjeni v preventivne aktivnosti za ohranjanje zdravja
delavcev in v obvladovanje psiho-socialnih tveganj na delovnem mestu.
Ključne besede: zdravstveni absentizem, kazalniki, zdravstveno stanje, delovno
aktivna populacija
110
