Page 118 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 118
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Izvajanje promocije zdravja in učinki telesne dejavnosti
na zmanjševanje izgorelosti pri učiteljih
Urška Simnovčič Pišek1, Miha Marinšek2
1 Gimnazija Litija, Bevkova 1 c, 1270 Litija
2 Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Koroška cesta 160, 2000 Maribor,
Slovenija
Uvod: V prispevku predstavljamo del izidov pilotne raziskave o izvajanju pro-
mocije zdravja in učinkih telesne dejavnosti na zmanjševanje izgorelosti pri uči-
teljih. Programi promocije zdravja na delovnem mestu so namenjeni ohranja-
nju in krepitvi telesnega in duševnega zdravja ter dobrega počutja zaposlenih. V
Sloveniji mora delodajalec zagotoviti potrebna sredstva in spremljati dejavno-
sti promocije zdravja. Učiteljski poklic je zahteven in povzroča težave pri tele-
snem in duševnem zdravju, kar se kaže predvsem v slabem delu v učilnici, večji
bolniški odsotnosti ali celo opuščanju poklica. Zato je pomembno, da učiteljem
zagotovimo ustrezno podporo tudi za telesno aktivnost, ki izboljšuje zdrav-
je. Študija je bila izvedena z namenom ugotoviti, katere dejavnosti za krepitev
zdravja vplivajo na ohranjanje telesne dejavnosti in napovedujejo zmanjševanje
izgorelosti.
Metode: V pilotni raziskavi je sodelovalo 40 srednješolskih učiteljev, večina
vprašanih je bila žensk (82,5 %), starih od 41 do 50 let (52,5 %). Podatke smo
zbrali s pomočjo vprašalnikov: IPAQ, kratke in prilagojene dolge verzije, MBI –
ES in z vprašalnikom, ki smo oblikovali za potrebe merjenja načrtovanja in izva-
janja akcijskega načrta promocije zdravja na delovnem mestu. Pri učiteljih smo
izmerili stopnjo splošne telesne dejavnosti, z analizo varianc primerjali razlike
v stopnji splošne telesne dejavnosti (STDS) glede na čustveno izčrpanost (EE),
depersonalizacijo (DP) in osebno izpolnitev (AP), s Spearmanovim koeficien-
tom korelacije povezave med EE, DP, AP in stopnjo splošne telesne dejavnosti
z multiplo regresijsko analizo pa proučili odnos med domenami EE; DP, AP ter
dejavnostmi promocije zdravja.
Rezultati: Izidi merjenja dejavnikov splošne telesne aktivnosti so pokazali, da
so najbolj telesno aktivni učitelji stari od 41 do 50 let (52,5 %). Večina vseh an-
ketirancev je zmerno telesno aktivna, telesno aktivnost v povprečju ohranja-
jo s hojo in v povprečju sedijo 9 ur na teden. Izidi kažejo, da se z naraščanjem
STDS povečujejo osebna izpolnitev, s povečanjem pogostosti telesne dejav-
nosti pa zmanjšuje čustvena izčrpanost učiteljev. Z multiplo regresijsko analizo
smo oblikovali modele promocije zdravja, s katerimi smo napovedali stopnjo
EE (23 %), DP (39 %) in AP (23,7 %). Spremenljivke za krepitev zdravja in soci-
alno-demografske spremenljivke so bile uporabljene kot napovedovalci.
Razprava in zaključek: Analiza stanja izgorelosti je pokazala, da učitelji v pov-
prečju dosegajo visoko stopnjo čustvene izčrpanosti in srednjo stopnjo de-
personalizacije ter osebne izpolnitve. Ocenjujemo, da s celostno zasnovanim,
ustrezno implementiranim in vrednotenim akcijskim načrtom promocije zdrav-
ja dosežemo pri zaposlenih zadostno motivacijo, da za svoje dobro psihofizič-
no počutje skrbijo z redno telesno dejavnostjo in zdravo prehrano, pri čemer
imajo koristi vsi udeleženci v delovnem procesu kot tudi njihove družine. Ude-
janjanje promocije zdravja na delovnem mestu je dolgoročna naložba za zdrav-
je zaposlenih.
Ključne besede: telesna vadba, stres, promocija zdravja
116
na zmanjševanje izgorelosti pri učiteljih
Urška Simnovčič Pišek1, Miha Marinšek2
1 Gimnazija Litija, Bevkova 1 c, 1270 Litija
2 Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Koroška cesta 160, 2000 Maribor,
Slovenija
Uvod: V prispevku predstavljamo del izidov pilotne raziskave o izvajanju pro-
mocije zdravja in učinkih telesne dejavnosti na zmanjševanje izgorelosti pri uči-
teljih. Programi promocije zdravja na delovnem mestu so namenjeni ohranja-
nju in krepitvi telesnega in duševnega zdravja ter dobrega počutja zaposlenih. V
Sloveniji mora delodajalec zagotoviti potrebna sredstva in spremljati dejavno-
sti promocije zdravja. Učiteljski poklic je zahteven in povzroča težave pri tele-
snem in duševnem zdravju, kar se kaže predvsem v slabem delu v učilnici, večji
bolniški odsotnosti ali celo opuščanju poklica. Zato je pomembno, da učiteljem
zagotovimo ustrezno podporo tudi za telesno aktivnost, ki izboljšuje zdrav-
je. Študija je bila izvedena z namenom ugotoviti, katere dejavnosti za krepitev
zdravja vplivajo na ohranjanje telesne dejavnosti in napovedujejo zmanjševanje
izgorelosti.
Metode: V pilotni raziskavi je sodelovalo 40 srednješolskih učiteljev, večina
vprašanih je bila žensk (82,5 %), starih od 41 do 50 let (52,5 %). Podatke smo
zbrali s pomočjo vprašalnikov: IPAQ, kratke in prilagojene dolge verzije, MBI –
ES in z vprašalnikom, ki smo oblikovali za potrebe merjenja načrtovanja in izva-
janja akcijskega načrta promocije zdravja na delovnem mestu. Pri učiteljih smo
izmerili stopnjo splošne telesne dejavnosti, z analizo varianc primerjali razlike
v stopnji splošne telesne dejavnosti (STDS) glede na čustveno izčrpanost (EE),
depersonalizacijo (DP) in osebno izpolnitev (AP), s Spearmanovim koeficien-
tom korelacije povezave med EE, DP, AP in stopnjo splošne telesne dejavnosti
z multiplo regresijsko analizo pa proučili odnos med domenami EE; DP, AP ter
dejavnostmi promocije zdravja.
Rezultati: Izidi merjenja dejavnikov splošne telesne aktivnosti so pokazali, da
so najbolj telesno aktivni učitelji stari od 41 do 50 let (52,5 %). Večina vseh an-
ketirancev je zmerno telesno aktivna, telesno aktivnost v povprečju ohranja-
jo s hojo in v povprečju sedijo 9 ur na teden. Izidi kažejo, da se z naraščanjem
STDS povečujejo osebna izpolnitev, s povečanjem pogostosti telesne dejav-
nosti pa zmanjšuje čustvena izčrpanost učiteljev. Z multiplo regresijsko analizo
smo oblikovali modele promocije zdravja, s katerimi smo napovedali stopnjo
EE (23 %), DP (39 %) in AP (23,7 %). Spremenljivke za krepitev zdravja in soci-
alno-demografske spremenljivke so bile uporabljene kot napovedovalci.
Razprava in zaključek: Analiza stanja izgorelosti je pokazala, da učitelji v pov-
prečju dosegajo visoko stopnjo čustvene izčrpanosti in srednjo stopnjo de-
personalizacije ter osebne izpolnitve. Ocenjujemo, da s celostno zasnovanim,
ustrezno implementiranim in vrednotenim akcijskim načrtom promocije zdrav-
ja dosežemo pri zaposlenih zadostno motivacijo, da za svoje dobro psihofizič-
no počutje skrbijo z redno telesno dejavnostjo in zdravo prehrano, pri čemer
imajo koristi vsi udeleženci v delovnem procesu kot tudi njihove družine. Ude-
janjanje promocije zdravja na delovnem mestu je dolgoročna naložba za zdrav-
je zaposlenih.
Ključne besede: telesna vadba, stres, promocija zdravja
116
