Page 120 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 120
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Pomen socialnih determinant za zdravje brezposelnih žensk:
kvalitativna raziskava
Gordana Šokić, Mirko Prosen
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola,
Slovenija
Uvod: Brezposelnost prinaša posledice, ki se kažejo na različnih ravneh. Dose�-
danje raziskave kažejo, da imajo brezposelni pogosto finančne težave, spopa-
dajo se s stresom, njihove socialne mreže pa so pogosteje okrnjene. Tudi njihov
življenjski slog lahko vodi k ustvarjanju pogojev za dejavnike tveganja za zdrav-
je ter posledično k povečanim možnostim za nastanek kroničnih nenalezljivih
bolezni. V raziskavi smo se osredotočili na povezanost socialnih determinant
zdravja z brezposelnostjo žensk, kjer smo postavili v ospredje njihove občut-
ke in doživljanja.
Metode: V raziskovalnem delu je bila uporabljena kvalitativna metodologija.
Sodelovalo je enajst brezposelnih žensk, starih med 28 in 55 let, s katerimi smo
izvedli delno strukturirane intervjuje. Metoda analize vsebine je potekala v na-
slednjih korakih: transkripcija, interpretacija, odprto kodiranje podatkov, po-
novna interpretacija in kategorizacija v teme in podteme.
Rezultati: Identificirane so bile štiri osrednje teme (1) Izzivi zagotavljanja zdra-
vega življenjskega sloga, (2) Doživljanje brezposelnosti in izraba časa, (3) Vpliv
podpornih sistemov na soočenje z brezposelnostjo in razvijanje občutkov
manjvrednosti in (4) Spremenjene okoliščine zaradi razpoložljivosti material-
nih dobrin. Nekatere intervjuvanke so opisovale stres in probleme s psihičnim
zdravjem, ki so jih zaznale že pred izgubo zaposlitve, povezani pa so lahko tu-
di z dalj časa trajajočo brezposelnostjo. V življenjskem slogu posameznic sta se
telesna neaktivnost in neustrezne prehranjevalne navade izkazala kot bistvena
razloga za težave v fizičnem zdravju. Za ohranjanje in krepitev zdravja so inter-
vjuvanke najpogosteje uporabljale alternativne metode, kot so tehnike spro-
ščanja in sprehodi. Večina je obdobje brezposelnosti doživljala kot priložnost za
razbremenitev, izziv in možnost za izpolnitev zadanih ciljev. Različni pogledi na
brezposelnost in izraba časa so se odražali na podlagi osebnih okoliščin in vizije
za prihodnost. Čas v tem obdobju je bil vezan na iskanje zaposlitve, aktivnosti
pa so se pretežno nanašale na dom, družino in gospodinjska opravila. V med-
osebnih odnosih so doživljale tudi občutke manjvrednosti, ki so bili povezani s
predsodki in stereotipi o brezposelnih. Zaradi okrnjenega finančnega položa-
ja, iskanja zaposlitve in odnosov so se intervjuvanke morale prilagoditi in iskati
ustreznejše načine za zagotavljanje potreb.
Diskusija in zaključki: Rezultati kažejo, da so med udeleženkami velike razlike
v doživljanju, kar potrjuje tesno povezanost in prepletenost različnih socialnih
dejavnikov in okoliščin v odnosu do zdravja. Kaže se tudi močan vpliv socialnih
mrež na ravnanje brezposelne osebe, na izvajanje aktivnosti in izbor strategije
iskanja zaposlitve v tem obdobju. Na primarni ravni je zato naloga zdravstvenih
delavcev, da se intenzivneje posvetimo omenjeni problematiki ter brezposel-
nim osebam s povečanim tveganjem ali specifičnimi težavami nudimo potrebno
oporo ter jih usmerimo v programe, ki jim bodo v pomoč.
Ključne besede: socialno-ekonomski dejavniki, brezposelnost, življenjski slog
118
kvalitativna raziskava
Gordana Šokić, Mirko Prosen
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola,
Slovenija
Uvod: Brezposelnost prinaša posledice, ki se kažejo na različnih ravneh. Dose�-
danje raziskave kažejo, da imajo brezposelni pogosto finančne težave, spopa-
dajo se s stresom, njihove socialne mreže pa so pogosteje okrnjene. Tudi njihov
življenjski slog lahko vodi k ustvarjanju pogojev za dejavnike tveganja za zdrav-
je ter posledično k povečanim možnostim za nastanek kroničnih nenalezljivih
bolezni. V raziskavi smo se osredotočili na povezanost socialnih determinant
zdravja z brezposelnostjo žensk, kjer smo postavili v ospredje njihove občut-
ke in doživljanja.
Metode: V raziskovalnem delu je bila uporabljena kvalitativna metodologija.
Sodelovalo je enajst brezposelnih žensk, starih med 28 in 55 let, s katerimi smo
izvedli delno strukturirane intervjuje. Metoda analize vsebine je potekala v na-
slednjih korakih: transkripcija, interpretacija, odprto kodiranje podatkov, po-
novna interpretacija in kategorizacija v teme in podteme.
Rezultati: Identificirane so bile štiri osrednje teme (1) Izzivi zagotavljanja zdra-
vega življenjskega sloga, (2) Doživljanje brezposelnosti in izraba časa, (3) Vpliv
podpornih sistemov na soočenje z brezposelnostjo in razvijanje občutkov
manjvrednosti in (4) Spremenjene okoliščine zaradi razpoložljivosti material-
nih dobrin. Nekatere intervjuvanke so opisovale stres in probleme s psihičnim
zdravjem, ki so jih zaznale že pred izgubo zaposlitve, povezani pa so lahko tu-
di z dalj časa trajajočo brezposelnostjo. V življenjskem slogu posameznic sta se
telesna neaktivnost in neustrezne prehranjevalne navade izkazala kot bistvena
razloga za težave v fizičnem zdravju. Za ohranjanje in krepitev zdravja so inter-
vjuvanke najpogosteje uporabljale alternativne metode, kot so tehnike spro-
ščanja in sprehodi. Večina je obdobje brezposelnosti doživljala kot priložnost za
razbremenitev, izziv in možnost za izpolnitev zadanih ciljev. Različni pogledi na
brezposelnost in izraba časa so se odražali na podlagi osebnih okoliščin in vizije
za prihodnost. Čas v tem obdobju je bil vezan na iskanje zaposlitve, aktivnosti
pa so se pretežno nanašale na dom, družino in gospodinjska opravila. V med-
osebnih odnosih so doživljale tudi občutke manjvrednosti, ki so bili povezani s
predsodki in stereotipi o brezposelnih. Zaradi okrnjenega finančnega položa-
ja, iskanja zaposlitve in odnosov so se intervjuvanke morale prilagoditi in iskati
ustreznejše načine za zagotavljanje potreb.
Diskusija in zaključki: Rezultati kažejo, da so med udeleženkami velike razlike
v doživljanju, kar potrjuje tesno povezanost in prepletenost različnih socialnih
dejavnikov in okoliščin v odnosu do zdravja. Kaže se tudi močan vpliv socialnih
mrež na ravnanje brezposelne osebe, na izvajanje aktivnosti in izbor strategije
iskanja zaposlitve v tem obdobju. Na primarni ravni je zato naloga zdravstvenih
delavcev, da se intenzivneje posvetimo omenjeni problematiki ter brezposel-
nim osebam s povečanim tveganjem ali specifičnimi težavami nudimo potrebno
oporo ter jih usmerimo v programe, ki jim bodo v pomoč.
Ključne besede: socialno-ekonomski dejavniki, brezposelnost, življenjski slog
118
