Page 124 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 124
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Poučevanje na daljavo: zaznavanje stresa, psihološko zdravje
in zadovoljstvo z delom pri učiteljih
Janja Tekavc, Pia Novak
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Koroška cesta 160, 2000 Maribor,
Slovenija
Uvod: V času epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) se je veči-
na slovenske aktivne populacije srečala s spremenjenim načinom dela. Med nji-
mi so bili tudi slovenski učitelji, ki so v času uvedenih ukrepov v boju širitvi vi-
rusa Covid-19 izvajali poučevanje na daljavo. Delo učitelja je sicer povezano s
povečano stopnjo stresa, še zlasti, kadar so učitelji izpostavljeni številnim spre-
membam delovnega procesa (De Simone, Cicotto in Lampis, 2016). Z raziska-
vo smo želeli oceniti zaznano stopnjo stresa pri učiteljih razrednega pouka v
času poučevanja na daljavo, njihovo psihološko zdravje ter stopnjo zadovolj-
stva s svojim delom.
Metode: V raziskavi je sodelovalo 90 slovenskih učiteljev razrednega pouka. Ti
so s pomočjo spletnega vprašalnika ocenili stres, ki ga doživljajo pri svojem de-
lu, zaznane znake depresije, anksioznosti in splošnega stresa, ter stopnjo za-
dovoljstva s svojim delom. Izpolnjevanje testnega instrumentarija je potekalo
dvakrat: v času izvajanja pouka na daljavo ter v času po preklicu epidemije na-
lezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ko so učitelji ponovno opravljali svo-
je delo v razredu.
Rezultati: Do sedaj analizirani podatki kažejo, da so v času opravljanja pouče-
vanja na daljavo učitelji pri sebi zaznali povišano stopnjo stresa - tako na delov-
nem mestu, kot tudi sicer. Istočasno je bilo pri učiteljih v času epidemije zazna-
ti tudi nekoliko povišano stopnjo splošne anksioznosti ter upad zadovoljstva z
delom.
Razprava in zaključek: Zaradi nenadoma spremenjenega načina dela, ki je za-
hetvalo drugačno organizacijo dela, spremenjeno interakcijo z učenci, starši in
sodelavci, ter povečano rabo informacijsko komunikacijskih tehnologij, je nivo
zaznanega stresa pri učiteljih v času poučevanja na daljavo narastel, v skladu s
tem pa je upadlo njihovo splošno psihološko zdravje ter zadovoljstvo z delom.
Ključne besede: SARS-CoV-2 (COVID-19), delo na daljavo, učitelji, stres,
zadovoljstvo z delom
122
in zadovoljstvo z delom pri učiteljih
Janja Tekavc, Pia Novak
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Koroška cesta 160, 2000 Maribor,
Slovenija
Uvod: V času epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) se je veči-
na slovenske aktivne populacije srečala s spremenjenim načinom dela. Med nji-
mi so bili tudi slovenski učitelji, ki so v času uvedenih ukrepov v boju širitvi vi-
rusa Covid-19 izvajali poučevanje na daljavo. Delo učitelja je sicer povezano s
povečano stopnjo stresa, še zlasti, kadar so učitelji izpostavljeni številnim spre-
membam delovnega procesa (De Simone, Cicotto in Lampis, 2016). Z raziska-
vo smo želeli oceniti zaznano stopnjo stresa pri učiteljih razrednega pouka v
času poučevanja na daljavo, njihovo psihološko zdravje ter stopnjo zadovolj-
stva s svojim delom.
Metode: V raziskavi je sodelovalo 90 slovenskih učiteljev razrednega pouka. Ti
so s pomočjo spletnega vprašalnika ocenili stres, ki ga doživljajo pri svojem de-
lu, zaznane znake depresije, anksioznosti in splošnega stresa, ter stopnjo za-
dovoljstva s svojim delom. Izpolnjevanje testnega instrumentarija je potekalo
dvakrat: v času izvajanja pouka na daljavo ter v času po preklicu epidemije na-
lezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ko so učitelji ponovno opravljali svo-
je delo v razredu.
Rezultati: Do sedaj analizirani podatki kažejo, da so v času opravljanja pouče-
vanja na daljavo učitelji pri sebi zaznali povišano stopnjo stresa - tako na delov-
nem mestu, kot tudi sicer. Istočasno je bilo pri učiteljih v času epidemije zazna-
ti tudi nekoliko povišano stopnjo splošne anksioznosti ter upad zadovoljstva z
delom.
Razprava in zaključek: Zaradi nenadoma spremenjenega načina dela, ki je za-
hetvalo drugačno organizacijo dela, spremenjeno interakcijo z učenci, starši in
sodelavci, ter povečano rabo informacijsko komunikacijskih tehnologij, je nivo
zaznanega stresa pri učiteljih v času poučevanja na daljavo narastel, v skladu s
tem pa je upadlo njihovo splošno psihološko zdravje ter zadovoljstvo z delom.
Ključne besede: SARS-CoV-2 (COVID-19), delo na daljavo, učitelji, stres,
zadovoljstvo z delom
122
