Page 202 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 202
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Pomanjkanje spanja v povezavi z delazmožnostjo medicinskih
sester
Melita Peršolja, Anamarija Mišmaš, Mihaela Jurdana
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola,
Slovenija
Uvod: Izmensko delo, ki je značilno za poklic medicinske sestre, je dejavnik tve-
ganja za zdravje. Izmensko delo je povezano s procesom spanja in motenega
cirkadianega ritma, ki vpliva na kakovost delovnega življenja. Posledice izmen-
skega dela zdravstvenih delavcev in z njo povezana neprespanost se odražajo
v prekomernem vnosu hranil, v večjem številu pokajenih cigaret, padcu pozor-
nosti, povečani utrujenosti in zmanjšani delazmožnosti. Namen raziskave o od-
nosu med neprespanostjo in kakovostjo delovnega življenja je bil ugotoviti po-
membnost spanja za delazmožnost zaposlenih v zdravstveni negi.
Metode: S kvantitativno neeksperimentalno deskriptivno metodo dela, so bili v
presečni raziskavi podatki zbrani s tehniko pisnega anketiranja. Raziskava je bila
izvedena v splošni bolnišnici in v dveh domovih za starejše občane v Sloveniji. Z
enostavnim slučajnostnim izborom je bilo v stratificiran vzorec vključenih 21,26
% (n= 81) žensk zaposlenih v zdravstveni negi iz raziskovanih zavodov. Podatki
pridobljeni z anketo (Cronbach α=0,624) so bili analizirani z deskriptivno stati-
stiko in s korelacijsko analizo.
Rezultati: Težave z budnostjo na delovnem mestu se povezujejo s slabšim splo-
šnim počutjem (r=0,236, p=0,034) in so pogostejše ob večjem številu nočnih
izmen v mesecu (r= -0,322, p=0,003). Anketiranke so navedle, da neprespa-
nost povečuje verjetnost napak pri delu (n= 60,74,1 %), upočasnjuje hitrost od-
zivanja na nepričakovane in nujne situacije na delovnem mestu (n= 58, 71,6 %)
ter slabo vpliva na njihovo komunikacijo s pacienti (n= 48, 59,2 %).
Razprava in zaključek: Delo v zdravstveni negi je kontinuirano, kar pomeni da
poteka proti biološki predispoziciji posameznika in ima lahko za posledico teža-
ve v vzorcih budnosti in spanja. Izmensko delo vpliva na večino telesnih funkcij,
najizraziteje na spanje, avtonomne vegetativne procese (metabolizem, telesna
temperatura, srčna frekvenca, krvni tlak, izločanje hormonov) in na delazmo-
žnost. Neprespanost negativno vpliva na kognitivno odzivnost posameznika in
jo je mogoče z ustrezno organizacijo urnika dela preprečiti. Utrujenost pa je
(nasprotno) subjektivna in ni nujno, da se je posameznik sploh zaveda. Prav to
težavo je mogoče zaslediti iz rezultatov te in drugih raziskav, kjer so zaposleni
izrazili zadovoljstvo z razporedom dela, čeprav je vseboval nenehno spreminja-
nje ritma in obsega delovnih izmen.
Ključne besede: neprespanost, izmensko delo, kakovost dela, medicinske
sestre, kakovost življenja
200
sester
Melita Peršolja, Anamarija Mišmaš, Mihaela Jurdana
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola,
Slovenija
Uvod: Izmensko delo, ki je značilno za poklic medicinske sestre, je dejavnik tve-
ganja za zdravje. Izmensko delo je povezano s procesom spanja in motenega
cirkadianega ritma, ki vpliva na kakovost delovnega življenja. Posledice izmen-
skega dela zdravstvenih delavcev in z njo povezana neprespanost se odražajo
v prekomernem vnosu hranil, v večjem številu pokajenih cigaret, padcu pozor-
nosti, povečani utrujenosti in zmanjšani delazmožnosti. Namen raziskave o od-
nosu med neprespanostjo in kakovostjo delovnega življenja je bil ugotoviti po-
membnost spanja za delazmožnost zaposlenih v zdravstveni negi.
Metode: S kvantitativno neeksperimentalno deskriptivno metodo dela, so bili v
presečni raziskavi podatki zbrani s tehniko pisnega anketiranja. Raziskava je bila
izvedena v splošni bolnišnici in v dveh domovih za starejše občane v Sloveniji. Z
enostavnim slučajnostnim izborom je bilo v stratificiran vzorec vključenih 21,26
% (n= 81) žensk zaposlenih v zdravstveni negi iz raziskovanih zavodov. Podatki
pridobljeni z anketo (Cronbach α=0,624) so bili analizirani z deskriptivno stati-
stiko in s korelacijsko analizo.
Rezultati: Težave z budnostjo na delovnem mestu se povezujejo s slabšim splo-
šnim počutjem (r=0,236, p=0,034) in so pogostejše ob večjem številu nočnih
izmen v mesecu (r= -0,322, p=0,003). Anketiranke so navedle, da neprespa-
nost povečuje verjetnost napak pri delu (n= 60,74,1 %), upočasnjuje hitrost od-
zivanja na nepričakovane in nujne situacije na delovnem mestu (n= 58, 71,6 %)
ter slabo vpliva na njihovo komunikacijo s pacienti (n= 48, 59,2 %).
Razprava in zaključek: Delo v zdravstveni negi je kontinuirano, kar pomeni da
poteka proti biološki predispoziciji posameznika in ima lahko za posledico teža-
ve v vzorcih budnosti in spanja. Izmensko delo vpliva na večino telesnih funkcij,
najizraziteje na spanje, avtonomne vegetativne procese (metabolizem, telesna
temperatura, srčna frekvenca, krvni tlak, izločanje hormonov) in na delazmo-
žnost. Neprespanost negativno vpliva na kognitivno odzivnost posameznika in
jo je mogoče z ustrezno organizacijo urnika dela preprečiti. Utrujenost pa je
(nasprotno) subjektivna in ni nujno, da se je posameznik sploh zaveda. Prav to
težavo je mogoče zaslediti iz rezultatov te in drugih raziskav, kjer so zaposleni
izrazili zadovoljstvo z razporedom dela, čeprav je vseboval nenehno spreminja-
nje ritma in obsega delovnih izmen.
Ključne besede: neprespanost, izmensko delo, kakovost dela, medicinske
sestre, kakovost življenja
200
