Page 208 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 208
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Depresija in delovanje kronično bolnih oseb v domačem okolju
v smislu samopostrežbe
Stanisława Talaga1, Sara Stanczak1, Dominika Żądło2
1 Faculty of Health Sciences, State College of Applied Sciences, ul. Staszica 1,
33-300 Nowy Sącz, Poland
2 Akademia IGNATIANUM w Krakowie, ul. Kopernika 26,31-501 Kraków, Poland
Uvod. Incidenca depresije se poveča po 65 letu starosti. Ocenjuje se, da se po-
javlja pri 15% starejših oseb. Žal napoved za Poljsko ni ugodna: pričakuje se, da
se bo leta 2030 zvišalo število bolnih starejših oseb s 4,8 milijona na celo 8,5 mi-
lijona. Staranje družbe in povečanje življenjske dobe bosta tako vplivala na po-
večanje duševnih bolezni, vključno z depresijo. Soobstoj kroničnih bolezni bi-
stveno poslabša delovanje telesa in je lahko eden glavnih vzrokov za depresijo.
Cilj študije je bil ugotoviti razmerje med pojavom depresije in delovanjem kro-
nično bolnih starejših oseb v domačem okolju.
Material in metode. V raziskavo je bilo vključenih 99 starejših ljudi v domačem
okolju, ki so imeli kronično bolezen. Študija je bila izvedena leta 2019. Študija
je bila izvedena s pomočjo naslednjih vprašalnikov: Lestvica za oceno osnovnih
vsakodnevnih dejavnosti (angl. Scale for Assessing Basic Daily Activities; ADL),
Lestvica za oceno kompleksnih vsakodnevnih dejavnosti (angl. Scale for Asses-
sing Complex Daily Activities; IADL) in Beckove lestvice depresivnosti. Razlike
med spremenljivkami smo preverili s testom neodvisnosti χ*2, Studentovim t-
-testom in Pearsonovo linearno korelacijo. Stopnja pomembnosti p je bila po-
stavljena na vrednost, ki je manjša ali enaka 0,05. Izračuni so bili izvedeni s pro-
gramom IBM SPSS Statistica 13PL.
Rezultati. Resnost depresije se je pokazala statistično značilno odvisna
(p=0,031) od osnovnih bolezni preiskovancev. Več kot polovica starejših z bla-
go do zmerno depresijo je imela pridružene revmatološke bolezni (53,33%).
Starejši s hipertenzijo in diabetesom so predstavljali visok odstotek bolnikov s
hudo depresijo. Starost preiskovancev je značilno (p < 0,001) vplivala na opra-
vljanje vsakodnevnih dejavnosti (ADL), funkcionalnost kompleksnih dejavnosti
(IADL) in depresijo (Beckova lestvica). Čeprav je število sočasnih obolenj pri
starejših značilno (p < 0,001) vplivalo na njihovo funkcionalno kompleksnost
(IADL), ni povezano z izvajanjem vsakodnevnih dejavnosti (ADL) in funkcional-
nostjo kompleksnih dejavnosti (IADL).
Sklepi. V preučevani skupini so imeli ljudje z nizko učinkovitostjo pri opravljanju
vsakodnevnih dejavnosti (ADL) in ljudje z nizko funkcionalnostjo kompleksnih
dejavnosti (IADL) visoko stopnjo depresije.
Ključne besede: depresija, kronično bolni, starejši
206
v smislu samopostrežbe
Stanisława Talaga1, Sara Stanczak1, Dominika Żądło2
1 Faculty of Health Sciences, State College of Applied Sciences, ul. Staszica 1,
33-300 Nowy Sącz, Poland
2 Akademia IGNATIANUM w Krakowie, ul. Kopernika 26,31-501 Kraków, Poland
Uvod. Incidenca depresije se poveča po 65 letu starosti. Ocenjuje se, da se po-
javlja pri 15% starejših oseb. Žal napoved za Poljsko ni ugodna: pričakuje se, da
se bo leta 2030 zvišalo število bolnih starejših oseb s 4,8 milijona na celo 8,5 mi-
lijona. Staranje družbe in povečanje življenjske dobe bosta tako vplivala na po-
večanje duševnih bolezni, vključno z depresijo. Soobstoj kroničnih bolezni bi-
stveno poslabša delovanje telesa in je lahko eden glavnih vzrokov za depresijo.
Cilj študije je bil ugotoviti razmerje med pojavom depresije in delovanjem kro-
nično bolnih starejših oseb v domačem okolju.
Material in metode. V raziskavo je bilo vključenih 99 starejših ljudi v domačem
okolju, ki so imeli kronično bolezen. Študija je bila izvedena leta 2019. Študija
je bila izvedena s pomočjo naslednjih vprašalnikov: Lestvica za oceno osnovnih
vsakodnevnih dejavnosti (angl. Scale for Assessing Basic Daily Activities; ADL),
Lestvica za oceno kompleksnih vsakodnevnih dejavnosti (angl. Scale for Asses-
sing Complex Daily Activities; IADL) in Beckove lestvice depresivnosti. Razlike
med spremenljivkami smo preverili s testom neodvisnosti χ*2, Studentovim t-
-testom in Pearsonovo linearno korelacijo. Stopnja pomembnosti p je bila po-
stavljena na vrednost, ki je manjša ali enaka 0,05. Izračuni so bili izvedeni s pro-
gramom IBM SPSS Statistica 13PL.
Rezultati. Resnost depresije se je pokazala statistično značilno odvisna
(p=0,031) od osnovnih bolezni preiskovancev. Več kot polovica starejših z bla-
go do zmerno depresijo je imela pridružene revmatološke bolezni (53,33%).
Starejši s hipertenzijo in diabetesom so predstavljali visok odstotek bolnikov s
hudo depresijo. Starost preiskovancev je značilno (p < 0,001) vplivala na opra-
vljanje vsakodnevnih dejavnosti (ADL), funkcionalnost kompleksnih dejavnosti
(IADL) in depresijo (Beckova lestvica). Čeprav je število sočasnih obolenj pri
starejših značilno (p < 0,001) vplivalo na njihovo funkcionalno kompleksnost
(IADL), ni povezano z izvajanjem vsakodnevnih dejavnosti (ADL) in funkcional-
nostjo kompleksnih dejavnosti (IADL).
Sklepi. V preučevani skupini so imeli ljudje z nizko učinkovitostjo pri opravljanju
vsakodnevnih dejavnosti (ADL) in ljudje z nizko funkcionalnostjo kompleksnih
dejavnosti (IADL) visoko stopnjo depresije.
Ključne besede: depresija, kronično bolni, starejši
206
