Page 204 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 204
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Direktni psihosocialni dejavniki tveganja za zdravje zaposlenih
v bolnišnici
Tanja Rus, Melita Peršolja
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola,
Slovenija
Uvod: Na zdravje zaposlenih vplivata na eni strani narava dela in zadovoljstvo,
ki ga pri tem zaposleni imajo, na drugi strani pa tudi psihosocialna tveganja, ka-
terim so izpostavljeni vsi na delovnih mestih ne glede na položaj, velikost ali de-
javnost delovne organizacije. Med direktna psihosocialna tveganja na delovnem
mestu uvrščamo delovno okolje, delovno opremo ter fizične obremenitve,
vsebino dela, delovne obremenitve, hitrost poteka dela ter urnik, odnos zapo-
slenega z nadrejenimi in obremenitve kot posledica sociodemografskih okoli-
ščin. Namen raziskave je bil predstaviti in analizirati direktna tveganja oziroma
fizične, kemične in biološke obremenitve, ki povečujejo verjetnost za poslabša-
nje psihofizičnega zdravstvenega stanja zaposlenih v zdravstveni ustanovi.
Metode: V splošni bolnišnici z 994 zaposlenimi, je bila izvedena opisna presečna
študija na vzorcu 112 oseb. Kot merski instrument je bil uporabljen standardi-
ziran vprašalnik Obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma s katerim je
bila raziskovana povezanost direktnih dejavnikov tveganja s psihofizičnim zdra-
vstvenim stanjem zaposlenih.
Rezultati: Ugotavljamo, da so med zaposlenimi v bolnišnični ustanovi najpogo-
stejše bolečine v mišicah ramen, vratu ter v področju zgornjih udov. Pogost tu-
di občutek preobremenjenosti in utrujenosti. S psihofizičnim zdravjem zapo-
slenega se povezujejo delovna obremenitev in hitrost poteka dela (r=0,283;
p=0,002), delovno okolje, delovna oprema in fizične obremenitve (r=0,359;
p=0,000), obremenitve kot posledica socio-demografskih okoliščin (r=0,290;
p=0,002) in odnos zaposlenega z nadrejenim (r=0,304; p=0,001). Rezultati ka-
žejo tudi, da se s psihofizičnim zdravjem zaposlenega ne povezujeta urnik in ne
vsebina dela. Manj kot polovica anketirancev razmišlja o menjavi zaposlitve, ti-
sti, ki bi se za ta korak odločili, pa bi to storili zaradi delovnega okolja.
Razprava in zaključek: Zdravi zaposleni so pomemben dejavnik dolgoroč-
ne uspešnosti organizacije, zato bi organizacije morale dati večji poudarek na
zdravje svojih zaposlenih. Za zagotavljanje zdravja zaposlenih je ključno izogi-
banje direktnim dejavnikom tveganja na delovnem mestu. Večina direktnih psi-
hosocialnih dejavniki tveganja se namreč povezuje s psihofizičnim zdravstvenim
stanjem zaposlenih. Pogostejši kot so dejavniki tveganja pri zaposlenih, slabše
je njihovo psihofizično zdravstveno stanje.
Ključne besede: bolnišnica, dejavniki tveganja za zdravje, preventiva, zaposleni
202
v bolnišnici
Tanja Rus, Melita Peršolja
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola,
Slovenija
Uvod: Na zdravje zaposlenih vplivata na eni strani narava dela in zadovoljstvo,
ki ga pri tem zaposleni imajo, na drugi strani pa tudi psihosocialna tveganja, ka-
terim so izpostavljeni vsi na delovnih mestih ne glede na položaj, velikost ali de-
javnost delovne organizacije. Med direktna psihosocialna tveganja na delovnem
mestu uvrščamo delovno okolje, delovno opremo ter fizične obremenitve,
vsebino dela, delovne obremenitve, hitrost poteka dela ter urnik, odnos zapo-
slenega z nadrejenimi in obremenitve kot posledica sociodemografskih okoli-
ščin. Namen raziskave je bil predstaviti in analizirati direktna tveganja oziroma
fizične, kemične in biološke obremenitve, ki povečujejo verjetnost za poslabša-
nje psihofizičnega zdravstvenega stanja zaposlenih v zdravstveni ustanovi.
Metode: V splošni bolnišnici z 994 zaposlenimi, je bila izvedena opisna presečna
študija na vzorcu 112 oseb. Kot merski instrument je bil uporabljen standardi-
ziran vprašalnik Obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma s katerim je
bila raziskovana povezanost direktnih dejavnikov tveganja s psihofizičnim zdra-
vstvenim stanjem zaposlenih.
Rezultati: Ugotavljamo, da so med zaposlenimi v bolnišnični ustanovi najpogo-
stejše bolečine v mišicah ramen, vratu ter v področju zgornjih udov. Pogost tu-
di občutek preobremenjenosti in utrujenosti. S psihofizičnim zdravjem zapo-
slenega se povezujejo delovna obremenitev in hitrost poteka dela (r=0,283;
p=0,002), delovno okolje, delovna oprema in fizične obremenitve (r=0,359;
p=0,000), obremenitve kot posledica socio-demografskih okoliščin (r=0,290;
p=0,002) in odnos zaposlenega z nadrejenim (r=0,304; p=0,001). Rezultati ka-
žejo tudi, da se s psihofizičnim zdravjem zaposlenega ne povezujeta urnik in ne
vsebina dela. Manj kot polovica anketirancev razmišlja o menjavi zaposlitve, ti-
sti, ki bi se za ta korak odločili, pa bi to storili zaradi delovnega okolja.
Razprava in zaključek: Zdravi zaposleni so pomemben dejavnik dolgoroč-
ne uspešnosti organizacije, zato bi organizacije morale dati večji poudarek na
zdravje svojih zaposlenih. Za zagotavljanje zdravja zaposlenih je ključno izogi-
banje direktnim dejavnikom tveganja na delovnem mestu. Večina direktnih psi-
hosocialnih dejavniki tveganja se namreč povezuje s psihofizičnim zdravstvenim
stanjem zaposlenih. Pogostejši kot so dejavniki tveganja pri zaposlenih, slabše
je njihovo psihofizično zdravstveno stanje.
Ključne besede: bolnišnica, dejavniki tveganja za zdravje, preventiva, zaposleni
202
