Page 52 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 52
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Odnos med nekaterimi vidiki duševnega zdravja, izgorelostjo
in športno rekreacijo pri zaposlenih v zdravstveni negi
Marko Petrović1, Petra Dolenc2
1 Zdravstveni dom Izola, Ul. Oktobrske revolucije 11, 6310 Izola, Slovenija
2 Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Cankarjeva ulica 5, 6000 Koper,
Slovenija
Uvod: Povečana specializacija in širjenje poklicnega področja zdravstvene nege
sta prispevala k povečanju obsega dela zaposlenih v zdravstveni negi, s čimer so
se povečale tudi njihove delovne obremenitve in odgovornosti. Vse navedeno
se lahko odraža v višji stopnji stresa in pojavu izgorelosti. Med učinkovite stra-
tegije ohranjanja duševnega zdravja prištevamo tudi redno telesno aktivnost.
Namen raziskave je bil zato ugotoviti odnos med nekaterimi vidiki duševnega
zdravja, izgorelostjo in količino športne rekreacije pri zaposlenih v zdravstve-
ni negi.
Metode: V raziskavo smo vključili 305 zdravstvenih delavcev, ki so izpolnili vpra-
šalnike, s katerim smo preverjali simptome stresa, anksioznosti, depresivnosti
in izgorelosti, stopnjo zadovoljstva z življenjem ter količino športne rekreacije.
Rezultati: Rezultati kažejo, da približno dve tretjini udeležencev ne dosega pri-
poročil glede zmerno-intenzivne kot tudi ne visoko-intenzivne vadbe. Nada-
lje ugotavljamo, da izražajo nekoliko nadpovprečno raven poklicnega stresa
in čustvene izčrpanosti, ne pa tudi ostalih vidikov izgorelosti (depersonaliza-
cije, osebne izpolnitve) ali težav v duševnem zdravju. Prav tako so s svojim ži-
vljenjem razmeroma zadovoljni. Udeleženci z višjo stopnjo zmerno-intenzivne
telesne aktivnosti navajajo manj simptomov depresivnosti (p < 0,01), anksi-
oznosti (p < 0,001) in stresa (p < 0,01) v primerjavi s tistimi z nižjo stopnjo
zmerno-intenzivne telesne aktivnosti, medtem ko v dimenzijah izgorelosti in
zadovoljstva z življenjem nismo ugotovili razlik. Prav tako nismo opazili raz-
lik v preučevanih psiholoških spremenljivkah glede na količino visoko-intenziv-
ne telesne aktivnosti. S korelacijsko metodo smo potrdili pozitivne srednje vi-
soke povezanosti med posameznimi vidiki duševnega zdravja in izgorelosti (p <
0,01). Preučevane spremenljivke duševnega zdravja in izgorelosti so negativno
korelirale s splošnim zadovoljstvom z življenjem (p < 0,01).
Razprava in zaključek: Rezultati raziskave v veliki meri odsevajo problematiko
nezadostne telesne aktivnosti v splošni odrasli populaciji. Višja stopnja zmerno-
-intenzivne telesne aktivnosti se povezuje z boljšim duševnim zdravjem zapo-
slenih v zdravstveni negi. Izsledki spodbujajo razmislek o možnosti vključevanja
preventivnih programov za učinkovitejše spoprijemanje z delovnim stresom za-
poslenih, predvsem v smislu zagotavljanja primerne telesne vadbe.
Ključne besede: športna rekreacija, duševno zdravje, zdravstvena nega, izgore-
lost, blagostanje
50
in športno rekreacijo pri zaposlenih v zdravstveni negi
Marko Petrović1, Petra Dolenc2
1 Zdravstveni dom Izola, Ul. Oktobrske revolucije 11, 6310 Izola, Slovenija
2 Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Cankarjeva ulica 5, 6000 Koper,
Slovenija
Uvod: Povečana specializacija in širjenje poklicnega področja zdravstvene nege
sta prispevala k povečanju obsega dela zaposlenih v zdravstveni negi, s čimer so
se povečale tudi njihove delovne obremenitve in odgovornosti. Vse navedeno
se lahko odraža v višji stopnji stresa in pojavu izgorelosti. Med učinkovite stra-
tegije ohranjanja duševnega zdravja prištevamo tudi redno telesno aktivnost.
Namen raziskave je bil zato ugotoviti odnos med nekaterimi vidiki duševnega
zdravja, izgorelostjo in količino športne rekreacije pri zaposlenih v zdravstve-
ni negi.
Metode: V raziskavo smo vključili 305 zdravstvenih delavcev, ki so izpolnili vpra-
šalnike, s katerim smo preverjali simptome stresa, anksioznosti, depresivnosti
in izgorelosti, stopnjo zadovoljstva z življenjem ter količino športne rekreacije.
Rezultati: Rezultati kažejo, da približno dve tretjini udeležencev ne dosega pri-
poročil glede zmerno-intenzivne kot tudi ne visoko-intenzivne vadbe. Nada-
lje ugotavljamo, da izražajo nekoliko nadpovprečno raven poklicnega stresa
in čustvene izčrpanosti, ne pa tudi ostalih vidikov izgorelosti (depersonaliza-
cije, osebne izpolnitve) ali težav v duševnem zdravju. Prav tako so s svojim ži-
vljenjem razmeroma zadovoljni. Udeleženci z višjo stopnjo zmerno-intenzivne
telesne aktivnosti navajajo manj simptomov depresivnosti (p < 0,01), anksi-
oznosti (p < 0,001) in stresa (p < 0,01) v primerjavi s tistimi z nižjo stopnjo
zmerno-intenzivne telesne aktivnosti, medtem ko v dimenzijah izgorelosti in
zadovoljstva z življenjem nismo ugotovili razlik. Prav tako nismo opazili raz-
lik v preučevanih psiholoških spremenljivkah glede na količino visoko-intenziv-
ne telesne aktivnosti. S korelacijsko metodo smo potrdili pozitivne srednje vi-
soke povezanosti med posameznimi vidiki duševnega zdravja in izgorelosti (p <
0,01). Preučevane spremenljivke duševnega zdravja in izgorelosti so negativno
korelirale s splošnim zadovoljstvom z življenjem (p < 0,01).
Razprava in zaključek: Rezultati raziskave v veliki meri odsevajo problematiko
nezadostne telesne aktivnosti v splošni odrasli populaciji. Višja stopnja zmerno-
-intenzivne telesne aktivnosti se povezuje z boljšim duševnim zdravjem zapo-
slenih v zdravstveni negi. Izsledki spodbujajo razmislek o možnosti vključevanja
preventivnih programov za učinkovitejše spoprijemanje z delovnim stresom za-
poslenih, predvsem v smislu zagotavljanja primerne telesne vadbe.
Ključne besede: športna rekreacija, duševno zdravje, zdravstvena nega, izgore-
lost, blagostanje
50
