Page 86 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 86
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Stališča zaposlenih do usklajevanje poklicnega in zasebnega
življenja: študija primera
Maja Krajnc
Srednja elektro-računalniška šola Maribor, Smetanova 6, 2000 Maribor, Slovenija
Izhodišča in namen: Stres na delovnem mestu je eden od najpomembnejših
dejavnikov počutja in zdravja posameznika. Namen prispevka je izvesti študijo
primera zaposlenih v eni izmed delovnih organizacij v Podravju. Analizirali smo
usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, bolniško odsotnost in predloge
ukrepov zaposlenih za zmanjšanje stresa.
Predstavitev vsebine: Stres na delovnem mestu in načini spoprijemanja s stre-
som imajo velik vpliv na zdravje in na kakovost opravljenega dela zaposlenih,
česar se vse bolj zavedajo tudi delodajalci. Ker je v interesu delodajalcev in dr-
žave, da zaposleni kvalitetno opravljajo delo in da ima čim manjši delež zaposle-
nih status (dolgotrajnih) bolniških odsotnosti, se sprejemajo različni ukrepi za
zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev in za opremljanje zaposlenih z učinko-
vitimi strategijami aktivnega spoprijemanja s stresom na delovnem mestu. Po-
membna dejavnika, ki prispevata k zmanjšanju stresa na delovnem mestu in k
boljšemu duševnemu in telesnemu zdravju so medsebojni odnosi na delovnem
mestu (Argyle, 1992) in uspešno usklajevanje družinskega in poklicnega življe-
nja. Pomembno je tudi zavedanje podjetij, da sta zadovoljstvo in pripadnost za-
poslenih ključna za uspešen razvoj podjetja (Hartman in drugi, 2015).
Študija primera: Izvedli smo anketni vprašalnik med 55 zaposlenimi v organiza-
ciji v javnem sektorju. Vzorec je sestavljalo 60 % žensk. 65 % respondentov je
bilo starih 51 let ali več. 27 % anketiranih navaja, da imajo težave pri usklajeva-
nju družinskega in poklicnega življenja, razlike med spoloma niso bile zaznane.
32 % anketirancev je odgovorilo, da zaradi časa, ki ga porabijo za službene ob-
veznosti, pogosto ne morejo sodelovati v družinskih aktivnostih, 37 % pa zato,
ker se iz službe vrnejo preveč izčrpani. 46 % anketiranih v zadnjih 12-ih mese-
cih ni koristilo bolniškega dopusta zaradi lastne bolezni, 46 % jih je bilo bolniško
odsotnih 1-5 delovnih dni, 8 % pa več kot 20 dni. Pri tem ni bilo razlik med tisti-
mi, ki so dejali, da imajo težave pri usklajevanju družinskega in poklicnega življe-
nja in tistimi, ki tovrstnih težav nimajo. 70 % anketiranih kot pomemben ukrep
za zmanjševanje in soočanja s stresom navaja izobraževanja na temo zmanjše-
vanja stresa in učinkovitega usklajevanja družinskega in poklicnega življenja. Ak-
tivnosti za zmanjševanje stresa zaposlenih, ki bi se izvajale v organizaciji (npr.
delavnice soočanja s stresom, športne aktivnosti,…) pa kot pomemben ukrep
vidi 72 % anketiranih.
Sklepne ugotovitve: Organiziranost delovnega procesa je pomemben dejavnik
duševnega in telesnega zdravja zaposlenih. Z zagotavljanjem ne zgolj ustreznih
delovnih pogojev, ampak tudi zdravju in počutju prijaznih delovnih organizacij
pridobijo vsi: država, delodajalci, zaposleni ter uporabniki storitev delovnih or-
ganizacij. Bistvenega pomena za dosego cilja je zato sodelovanje vseh deležni-
kov, sprotna analiza stanja in ustrezno odzivanje na spreminjajoče se družbe-
ne pogoje dela.
Ključne besede: usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, zdravje, počutje
zaposlenih, stres
84
življenja: študija primera
Maja Krajnc
Srednja elektro-računalniška šola Maribor, Smetanova 6, 2000 Maribor, Slovenija
Izhodišča in namen: Stres na delovnem mestu je eden od najpomembnejših
dejavnikov počutja in zdravja posameznika. Namen prispevka je izvesti študijo
primera zaposlenih v eni izmed delovnih organizacij v Podravju. Analizirali smo
usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, bolniško odsotnost in predloge
ukrepov zaposlenih za zmanjšanje stresa.
Predstavitev vsebine: Stres na delovnem mestu in načini spoprijemanja s stre-
som imajo velik vpliv na zdravje in na kakovost opravljenega dela zaposlenih,
česar se vse bolj zavedajo tudi delodajalci. Ker je v interesu delodajalcev in dr-
žave, da zaposleni kvalitetno opravljajo delo in da ima čim manjši delež zaposle-
nih status (dolgotrajnih) bolniških odsotnosti, se sprejemajo različni ukrepi za
zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev in za opremljanje zaposlenih z učinko-
vitimi strategijami aktivnega spoprijemanja s stresom na delovnem mestu. Po-
membna dejavnika, ki prispevata k zmanjšanju stresa na delovnem mestu in k
boljšemu duševnemu in telesnemu zdravju so medsebojni odnosi na delovnem
mestu (Argyle, 1992) in uspešno usklajevanje družinskega in poklicnega življe-
nja. Pomembno je tudi zavedanje podjetij, da sta zadovoljstvo in pripadnost za-
poslenih ključna za uspešen razvoj podjetja (Hartman in drugi, 2015).
Študija primera: Izvedli smo anketni vprašalnik med 55 zaposlenimi v organiza-
ciji v javnem sektorju. Vzorec je sestavljalo 60 % žensk. 65 % respondentov je
bilo starih 51 let ali več. 27 % anketiranih navaja, da imajo težave pri usklajeva-
nju družinskega in poklicnega življenja, razlike med spoloma niso bile zaznane.
32 % anketirancev je odgovorilo, da zaradi časa, ki ga porabijo za službene ob-
veznosti, pogosto ne morejo sodelovati v družinskih aktivnostih, 37 % pa zato,
ker se iz službe vrnejo preveč izčrpani. 46 % anketiranih v zadnjih 12-ih mese-
cih ni koristilo bolniškega dopusta zaradi lastne bolezni, 46 % jih je bilo bolniško
odsotnih 1-5 delovnih dni, 8 % pa več kot 20 dni. Pri tem ni bilo razlik med tisti-
mi, ki so dejali, da imajo težave pri usklajevanju družinskega in poklicnega življe-
nja in tistimi, ki tovrstnih težav nimajo. 70 % anketiranih kot pomemben ukrep
za zmanjševanje in soočanja s stresom navaja izobraževanja na temo zmanjše-
vanja stresa in učinkovitega usklajevanja družinskega in poklicnega življenja. Ak-
tivnosti za zmanjševanje stresa zaposlenih, ki bi se izvajale v organizaciji (npr.
delavnice soočanja s stresom, športne aktivnosti,…) pa kot pomemben ukrep
vidi 72 % anketiranih.
Sklepne ugotovitve: Organiziranost delovnega procesa je pomemben dejavnik
duševnega in telesnega zdravja zaposlenih. Z zagotavljanjem ne zgolj ustreznih
delovnih pogojev, ampak tudi zdravju in počutju prijaznih delovnih organizacij
pridobijo vsi: država, delodajalci, zaposleni ter uporabniki storitev delovnih or-
ganizacij. Bistvenega pomena za dosego cilja je zato sodelovanje vseh deležni-
kov, sprotna analiza stanja in ustrezno odzivanje na spreminjajoče se družbe-
ne pogoje dela.
Ključne besede: usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, zdravje, počutje
zaposlenih, stres
84
