Page 90 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 90
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Percepcija varnosti cepiva proti gripi med delovno aktivno
in neaktivno populacijo v Sloveniji
Monika Lamot, Andrej Kirbiš
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, 2200 Maribor,
Slovenija
Uvod: Za gripo v Sloveniji po ocenah vsako leto zboli 5–10 % populacije. Naju-
činkovitejše jo preprečimo s cepljenjem, s katerim preprečujemo nastanek bo-
lezni, hospitalizacijo in z gripo povezane smrtne izide. Čeprav cepljenje proti
gripi velja za varno in učinkovito zaščito pred obolenjem za gripo, je v Sloveni-
ji precepljenost proti gripi ena najnižjih v Evropi, saj je bilo v sezoni 2018/19 ce-
pljenih le 4,5 % populacije. Raziskave kažejo, da je sprejemanje (ali zavračanje)
cepiv povezano z različnimi družbenimi dejavniki, vendar so se pretekle študije,
ki so proučevale stališča do cepljenja med delovno aktivno populacijo, prven-
stveno osredotočale na zdravstvene delavce. V Sloveniji primanjkuje raziskav o
stališčih do cepiva proti gripi. Ker so se percepcije varnosti cepiva v preteklih
študijah izkazale kot pomemben dejavnik cepljenja proti gripi, je bil namen pri-
čujoče raziskave ugotoviti, ali obstajajo razlike v percepciji varnosti cepiva proti
gripi med delovno aktivnimi in delovno neaktivnimi prebivalci Slovenije (zapo-
slenimi za nedoločen čas, določen čas, samostojnimi podjetniki, brezposelni-
mi in študenti).
Metoda: Analizirali smo vzorec prebivalcev Slovenije (n = 661; povprečna sta-
rost = 34,9 let; v vzorcu 76,6 % žensk), ki smo ga pridobili s pomočjo spletne
ankete izvedene v novembru 2019. Preverjali smo sociodemografske (spol, ve-
likost kraja bivanja) in socioekonomske (aktivnostni status, izobrazba staršev,
dohodek, samoocenjeni ekonomski status gospodinjstva) dejavnike percepci-
jo varnosti cepiva proti gripi, ki je bila merjena s postavko »Menim, da je cepi-
vo proti gripi zelo varno« (1 = sploh se ne strinjam; 5 = povsem se strinjam).
Rezultati: Ordinalna regresijska analiza je pokazala, da je percepcija cepiva pro-
ti gripi kot “bolj varnega” povezana z višjim dohodkom anketirancev in višjim
samoocenjenim socioekonomskim statusom gospodinjstva anketirancev. Na-
dalje se je izkazalo, da moški v primerjavi z ženskami dojemajo cepivo proti gri-
pi kot bolj varno; takšno prepričanje pa velja tudi za anketirance, ki bivajo v me-
stnih okoljih v primerjavi s tistimi iz podeželja. Izobrazba staršev ni statistično
značilen napovedovalec percipirane varnosti cepiva. V primerjavi z zaposlenimi
za nedoločen čas samostojni podjetniki in brezposelni percipirajo cepivo proti
gripi kot manj varno, medtem ko študenti v primerjavi z zaposlenimi za nedo-
ločen čas dojemajo cepivo kot bolj varno.
Razprava: K precepljenosti proti gripi ter k boljšemu zdravju delovno aktivne
in neaktivne populacije v Sloveniji bi (z osredotočanjem predvsem na družbene
skupine, ki cepivo dojemajo kot manj varno) pozitivno pripomogle promocij-
ske in komunikacijske aktivnosti na državni ravni in v množičnih medijih ter iz-
boljšanje komunikacije med zdravniki in pacienti glede varnosti cepiv proti gripi.
Ključne besede: cepljenje proti gripi, delovno aktivno prebivalstvo, zaposlitveni
status, javno zdravje, stališča, javno mnenje
88
in neaktivno populacijo v Sloveniji
Monika Lamot, Andrej Kirbiš
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, 2200 Maribor,
Slovenija
Uvod: Za gripo v Sloveniji po ocenah vsako leto zboli 5–10 % populacije. Naju-
činkovitejše jo preprečimo s cepljenjem, s katerim preprečujemo nastanek bo-
lezni, hospitalizacijo in z gripo povezane smrtne izide. Čeprav cepljenje proti
gripi velja za varno in učinkovito zaščito pred obolenjem za gripo, je v Sloveni-
ji precepljenost proti gripi ena najnižjih v Evropi, saj je bilo v sezoni 2018/19 ce-
pljenih le 4,5 % populacije. Raziskave kažejo, da je sprejemanje (ali zavračanje)
cepiv povezano z različnimi družbenimi dejavniki, vendar so se pretekle študije,
ki so proučevale stališča do cepljenja med delovno aktivno populacijo, prven-
stveno osredotočale na zdravstvene delavce. V Sloveniji primanjkuje raziskav o
stališčih do cepiva proti gripi. Ker so se percepcije varnosti cepiva v preteklih
študijah izkazale kot pomemben dejavnik cepljenja proti gripi, je bil namen pri-
čujoče raziskave ugotoviti, ali obstajajo razlike v percepciji varnosti cepiva proti
gripi med delovno aktivnimi in delovno neaktivnimi prebivalci Slovenije (zapo-
slenimi za nedoločen čas, določen čas, samostojnimi podjetniki, brezposelni-
mi in študenti).
Metoda: Analizirali smo vzorec prebivalcev Slovenije (n = 661; povprečna sta-
rost = 34,9 let; v vzorcu 76,6 % žensk), ki smo ga pridobili s pomočjo spletne
ankete izvedene v novembru 2019. Preverjali smo sociodemografske (spol, ve-
likost kraja bivanja) in socioekonomske (aktivnostni status, izobrazba staršev,
dohodek, samoocenjeni ekonomski status gospodinjstva) dejavnike percepci-
jo varnosti cepiva proti gripi, ki je bila merjena s postavko »Menim, da je cepi-
vo proti gripi zelo varno« (1 = sploh se ne strinjam; 5 = povsem se strinjam).
Rezultati: Ordinalna regresijska analiza je pokazala, da je percepcija cepiva pro-
ti gripi kot “bolj varnega” povezana z višjim dohodkom anketirancev in višjim
samoocenjenim socioekonomskim statusom gospodinjstva anketirancev. Na-
dalje se je izkazalo, da moški v primerjavi z ženskami dojemajo cepivo proti gri-
pi kot bolj varno; takšno prepričanje pa velja tudi za anketirance, ki bivajo v me-
stnih okoljih v primerjavi s tistimi iz podeželja. Izobrazba staršev ni statistično
značilen napovedovalec percipirane varnosti cepiva. V primerjavi z zaposlenimi
za nedoločen čas samostojni podjetniki in brezposelni percipirajo cepivo proti
gripi kot manj varno, medtem ko študenti v primerjavi z zaposlenimi za nedo-
ločen čas dojemajo cepivo kot bolj varno.
Razprava: K precepljenosti proti gripi ter k boljšemu zdravju delovno aktivne
in neaktivne populacije v Sloveniji bi (z osredotočanjem predvsem na družbene
skupine, ki cepivo dojemajo kot manj varno) pozitivno pripomogle promocij-
ske in komunikacijske aktivnosti na državni ravni in v množičnih medijih ter iz-
boljšanje komunikacije med zdravniki in pacienti glede varnosti cepiv proti gripi.
Ključne besede: cepljenje proti gripi, delovno aktivno prebivalstvo, zaposlitveni
status, javno zdravje, stališča, javno mnenje
88
