Page 88 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 88
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Struktura družine, obšolske kulturne aktivnosti v OŠ ter zdravje
mladih v Sloveniji
Danijela Lahe, Tina Cupar, Andrej Kirbiš
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, 2000 Maribor,
Slovenija
Uvod: Ker je zdravje delovno aktivne populacije odraslih tesno povezano z nji-
hovim zdravjem v mladosti, je pomembno preučiti zgodnejše dejavnike njiho-
vega trenutnega zdravja. Raziskave npr. kažejo, da pomembno vlogo pri zdrav-
ju in počutju mladostnikov, pa tudi njihovih kasnejših izidih v odraslosti, npr. pri
poklicni uspešnosti in dohodku, igra šolski kontekst, vključno z obšolskimi kul-
turnimi, umetniškimi in ustvarjalnimi dejavnostmi (KUD). Ob tem je družina
ključno socialno okolje, v katerem poteka razvoj otroka in mladostnika, prav
tako pa pomembno prispeva in strukturira njegove obšolske KUD aktivnosti.
Raziskave npr. kažejo, da struktura družine lahko igra vlogo pri zdravju mladih,
relativno nepojasnjen, tudi v Sloveniji, pa v raziskavah ostaja odnos med struk-
turo družine orientacije in obšolskimi KUD aktivnostmi v času odraščanja ter
odnos med slednjima in trenutnimi zdravstvenimi izidi mladostnikov. Namen
raziskave je bil analizirati 1) ali je struktura družine orientacije dejavnik KUD
aktivnosti v času osnovnošolskega izobraževanja; 2) ali je struktura družine de-
javnik trenutnega subjektivnega zdravja mladostnikov; 3) ali je udejstvovanje v
KUD v času posameznikovega OŠ izobraževanja povezano z njihovim trenu-
tnim zdravjem, ob kontroli sociodemografskih spremenljivk.
Metoda: Analizirali smo vzorec mladih iz Slovenije, starih do 34 let (povprečna
starost = 19,25 let; 57,5 % žensk), ki smo ga s pomočjo spletne ankete pridobi-
li v decembru 2019 in januarju 2020. Strukturo družine orientacije so predsta-
vljale štiri kategorije (1 = dvostarševska družina z obema biološkima staršema;
2 = enostarševska družina (biološka mati); 3 = enostarševska družina (biološki
oče); 4 = reorganizirana družina (vsaj dva skrbnika izmed katerih je vsaj en bi-
ološki starš). Prav tako smo merili pogostost udeležbe v petih obšolskih KUD
na področju glasbe, računalništva, fotografije, gledališča in na drugih področjih
KUD (0 do 5 aktivnosti). Zdravje mladostnika smo merili s petstopenjskim ka-
zalnikom samoocenjenega zdravja (1 = slabo; 5 = odlično).
Rezultati: Bivariatna analiza je pokazala statistično značilno (p < 0,05) poveza-
nost med vsemi tremi spremenljivkami. Samoocenjeno zdravje in pogostost
KUD sta bila najnižja v reorganizirani družini, višja pogostost udeležbe v KUD
pa je bila statistično značilno povezana z boljšim trenutnim zdravjem. Rezultati
ordinalne regresijske analize so pokazali, da sta ob kontroli spola in starosti re-
organizirana družina orientacije in odsotnost kulturnih aktivnost ostali statistič-
no značilno povezani s slabšim samoocenjenim zdravjem.
Razprava: Naša raziskava je pokazala, da sta družinski in šolski kontekst v času
odraščanja povezana z zdravjem mladih v kasnejšem obdobju mladostništva. V
Sloveniji bi morali nameniti več pozornosti zagotavljanju enakih možnosti mla-
dostnikom v šoli ter preučiti mehanizme, preko katerih lastnosti družine pri-
spevajo k mladostnikovemu zdravju in dobremu počutju ter njegovemu obšol-
skemu kulturnemu angažmaju.
Ključne besede: družina, mladostniki, kulturne aktivnosti, obšolske dejavnosti,
zdravje
86
mladih v Sloveniji
Danijela Lahe, Tina Cupar, Andrej Kirbiš
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, 2000 Maribor,
Slovenija
Uvod: Ker je zdravje delovno aktivne populacije odraslih tesno povezano z nji-
hovim zdravjem v mladosti, je pomembno preučiti zgodnejše dejavnike njiho-
vega trenutnega zdravja. Raziskave npr. kažejo, da pomembno vlogo pri zdrav-
ju in počutju mladostnikov, pa tudi njihovih kasnejših izidih v odraslosti, npr. pri
poklicni uspešnosti in dohodku, igra šolski kontekst, vključno z obšolskimi kul-
turnimi, umetniškimi in ustvarjalnimi dejavnostmi (KUD). Ob tem je družina
ključno socialno okolje, v katerem poteka razvoj otroka in mladostnika, prav
tako pa pomembno prispeva in strukturira njegove obšolske KUD aktivnosti.
Raziskave npr. kažejo, da struktura družine lahko igra vlogo pri zdravju mladih,
relativno nepojasnjen, tudi v Sloveniji, pa v raziskavah ostaja odnos med struk-
turo družine orientacije in obšolskimi KUD aktivnostmi v času odraščanja ter
odnos med slednjima in trenutnimi zdravstvenimi izidi mladostnikov. Namen
raziskave je bil analizirati 1) ali je struktura družine orientacije dejavnik KUD
aktivnosti v času osnovnošolskega izobraževanja; 2) ali je struktura družine de-
javnik trenutnega subjektivnega zdravja mladostnikov; 3) ali je udejstvovanje v
KUD v času posameznikovega OŠ izobraževanja povezano z njihovim trenu-
tnim zdravjem, ob kontroli sociodemografskih spremenljivk.
Metoda: Analizirali smo vzorec mladih iz Slovenije, starih do 34 let (povprečna
starost = 19,25 let; 57,5 % žensk), ki smo ga s pomočjo spletne ankete pridobi-
li v decembru 2019 in januarju 2020. Strukturo družine orientacije so predsta-
vljale štiri kategorije (1 = dvostarševska družina z obema biološkima staršema;
2 = enostarševska družina (biološka mati); 3 = enostarševska družina (biološki
oče); 4 = reorganizirana družina (vsaj dva skrbnika izmed katerih je vsaj en bi-
ološki starš). Prav tako smo merili pogostost udeležbe v petih obšolskih KUD
na področju glasbe, računalništva, fotografije, gledališča in na drugih področjih
KUD (0 do 5 aktivnosti). Zdravje mladostnika smo merili s petstopenjskim ka-
zalnikom samoocenjenega zdravja (1 = slabo; 5 = odlično).
Rezultati: Bivariatna analiza je pokazala statistično značilno (p < 0,05) poveza-
nost med vsemi tremi spremenljivkami. Samoocenjeno zdravje in pogostost
KUD sta bila najnižja v reorganizirani družini, višja pogostost udeležbe v KUD
pa je bila statistično značilno povezana z boljšim trenutnim zdravjem. Rezultati
ordinalne regresijske analize so pokazali, da sta ob kontroli spola in starosti re-
organizirana družina orientacije in odsotnost kulturnih aktivnost ostali statistič-
no značilno povezani s slabšim samoocenjenim zdravjem.
Razprava: Naša raziskava je pokazala, da sta družinski in šolski kontekst v času
odraščanja povezana z zdravjem mladih v kasnejšem obdobju mladostništva. V
Sloveniji bi morali nameniti več pozornosti zagotavljanju enakih možnosti mla-
dostnikom v šoli ter preučiti mehanizme, preko katerih lastnosti družine pri-
spevajo k mladostnikovemu zdravju in dobremu počutju ter njegovemu obšol-
skemu kulturnemu angažmaju.
Ključne besede: družina, mladostniki, kulturne aktivnosti, obšolske dejavnosti,
zdravje
86
