Page 61 - Perdih, Andrej, Katja Lakota, Alja Prah. 2020. Strukture bioloških molekul. Univerzitetni učbenik z recenzijo in navodila za vaje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 61
strukture bioloških molekul
predstavitvijo premikov lažje identificiramo in ločimo posamezna preiskovana magnetno
aktivna jedra molekule (Slika 4). Vrednosti kemijskih premikov za različne funkcionalne skupine
in atome so podane v tabelah, ki so dostopne tudi na spletu, in nam olajšajo asignacijo
posameznih signalov jeder v spektru.
Magnetno aktivna jedra (npr. 1H), ki se nahajajo v kemijsko enakem okolju, so kemijsko in
ponavadi tudi magnetno ekvivalentna. Ti protoni vstopajo v resonanco pri istem kemijskem
premiku in dajo enoten signal v dobljenem NMR spektru. Tako na NMR spektru molekule tert-
butilmetiletra na Sliki 4, trije vodikovi atomi metilne CH3 skupine absorbirajo energijo pri isti
frekvenci RF valovanja in signal dobimo pri določenih vrednostih kemijskega premika.
Preostalih devet atomov tert-butilne (tert-Bu) skupine pa absorbira pri drugi frekvenci in signal
zaznamo pri drugi vrednosti kemijskega premika.
Pri interpretaciji NMR spektra nas zanima tudi intenziteta posameznega signala, to je
intenziteta izsevane energije pri frekvenci relaksacije posameznega jedra, ki je podana s
površino pod vsakim signalom in je sorazmerna s številom posameznih magnetno ekvivalentnih
jeder. Tako lahko na primeru tert-butilmetiletra vidimo, da je inteziteta signalov v razmerju 1:
3, kar sovpada s številom magnetno ekvivalentnih protonov v molekuli: trije ekvivalentni
protoni metilne skupine in devet ekvivalentnih protonov tert-butilne skupine.
Slika 4. Različna okolica, v kateri se magnetna jedra nahajajo, pomeni tudi različno senčenje, ki
ga opišemo s kemijskim premikom in je uporabno za asignacijo signalov.
3. SKLOPITVE MED JEDRNIMI SPINI IN SKLOPITVENE KONSTANTE
Poleg kemijskega premika in intenzitete signala pri večini NMR spektrov dobimo dodatne
informacije o strukturi molekule še zaradi medsebojnega delovanja magnetno aktivnih jeder.
61
predstavitvijo premikov lažje identificiramo in ločimo posamezna preiskovana magnetno
aktivna jedra molekule (Slika 4). Vrednosti kemijskih premikov za različne funkcionalne skupine
in atome so podane v tabelah, ki so dostopne tudi na spletu, in nam olajšajo asignacijo
posameznih signalov jeder v spektru.
Magnetno aktivna jedra (npr. 1H), ki se nahajajo v kemijsko enakem okolju, so kemijsko in
ponavadi tudi magnetno ekvivalentna. Ti protoni vstopajo v resonanco pri istem kemijskem
premiku in dajo enoten signal v dobljenem NMR spektru. Tako na NMR spektru molekule tert-
butilmetiletra na Sliki 4, trije vodikovi atomi metilne CH3 skupine absorbirajo energijo pri isti
frekvenci RF valovanja in signal dobimo pri določenih vrednostih kemijskega premika.
Preostalih devet atomov tert-butilne (tert-Bu) skupine pa absorbira pri drugi frekvenci in signal
zaznamo pri drugi vrednosti kemijskega premika.
Pri interpretaciji NMR spektra nas zanima tudi intenziteta posameznega signala, to je
intenziteta izsevane energije pri frekvenci relaksacije posameznega jedra, ki je podana s
površino pod vsakim signalom in je sorazmerna s številom posameznih magnetno ekvivalentnih
jeder. Tako lahko na primeru tert-butilmetiletra vidimo, da je inteziteta signalov v razmerju 1:
3, kar sovpada s številom magnetno ekvivalentnih protonov v molekuli: trije ekvivalentni
protoni metilne skupine in devet ekvivalentnih protonov tert-butilne skupine.
Slika 4. Različna okolica, v kateri se magnetna jedra nahajajo, pomeni tudi različno senčenje, ki
ga opišemo s kemijskim premikom in je uporabno za asignacijo signalov.
3. SKLOPITVE MED JEDRNIMI SPINI IN SKLOPITVENE KONSTANTE
Poleg kemijskega premika in intenzitete signala pri večini NMR spektrov dobimo dodatne
informacije o strukturi molekule še zaradi medsebojnega delovanja magnetno aktivnih jeder.
61
