Page 12 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 12
izpod krivoverskega peresa
vsako študijsko leto enega, tudi redno izvajam, za povabilo in angažma pa
se zahvaljujem prof. dr. Aleksandru Panjeku, predstojniku Oddelka za zgo-
dovino. Študentom želim z vsemi tremi letošnjimi monografijami (tretja,
Od podtalja do stoletja skrajnosti, je v pripravi in bo izšla tako, da bo na vol-
jo že pred pričetkom zimskega semestra prihajajočega študijskega leta) dati
kolikor moči soliden študijski fundus v domačem, slovenskem jeziku, ki bo
prosto dostopen v UP Univerzitetni knjižnici, kot tiskana izdaja, in na sve-
tovnem spletu. Tretji tip predpostavljenih bralcev pa so radovedni ljudje, ki
jih pripoved o dogodenem zanima. Zato, da bi bilo delo berljivo, in zaradi
temeljne strukturne značilnosti historiografije, ki je narativ, pričujoče delo
uporablja tudi tiste jezikovne izrazne možnosti, ki so značilne za znanstve-
no esejistiko.
Toda za razliko od Češke gosi, ki svojo zgodovinopisno pripoved gradi
na postavah in dogodkih češke »reformacije pred reformacijo« v 15. stoletju,
delo Izpod krivoverskega peresa pred bralca prinaša historiografski narativ,
ki si za svojo rdečo nit jemlje opus Primoža Trubarja. Utemeljitev za tak
postop je vednostna. S temeljnim raziskovalnim delom, ki sem ga od leta
2002 vlagal v nastanek posameznih knjig Zbranih del Primoža Trubarja in
se je materializiralo najprej v samih izdajah (3.–5., 8. in 12.–14. knjiga sa-
mostojno; 6. knjiga skupaj s Faniko Krajnc-Vrečko, 9. knjiga skupaj z Majo
Šetinc in Blažem Javornikom), posebej izrazito pa v tekstni kritiki k posa-
meznemu Trubarjevemu besedilu, se je namreč razkrilo, da velja historio-
grafski narativ o prvem škofu protestantske cerkve na Slovenskem, ki je
ravno v funkciji poglavitnega duhovnika evangeličanske gmajne utemel-
jeval in osmišljal tudi nastanek slovenske humanistične književnosti pro-
testantskega tipa, marsikateri tradicionalni znanstveni pogled na nastanek
utemeljitvenih besedil slovenske književnosti v 16. stoletju če ne že radikal-
no spremeniti, pa vsaj temeljito dopolniti. In razširiti z evropskim intelek-
tualnim kontekstom zrtja na ljudi, dogodke in besedila 16. stoletja.
Ker so bili reformatorji s svojim odnosom do kreda in učiteljske avto-
ritete Rimske cerkve ponavadi že za življenja utelešena točka spora in tako
predmet srditega zanikovanja na katoliški ter prav tako nekritično ognjevi-
tega pritrjevanja na reformirani strani, se je oboje odrazilo tudi v njihovih
»tekstnih življenjih«. Biografska dela o njih je tako mogoče umestiti med
skrajni točki polemične graje na eni strani in hvalnice oziroma hagiogra-
fije na drugi. Slednje prihaja do izraza v življenjepisnih tekstih o začetniku
reformacije Martinu Luthru, toda tudi biografsko besedilno življenje
Primoža Trubarja se ni moglo povsem izmakniti omenjenemu horizontu
12
vsako študijsko leto enega, tudi redno izvajam, za povabilo in angažma pa
se zahvaljujem prof. dr. Aleksandru Panjeku, predstojniku Oddelka za zgo-
dovino. Študentom želim z vsemi tremi letošnjimi monografijami (tretja,
Od podtalja do stoletja skrajnosti, je v pripravi in bo izšla tako, da bo na vol-
jo že pred pričetkom zimskega semestra prihajajočega študijskega leta) dati
kolikor moči soliden študijski fundus v domačem, slovenskem jeziku, ki bo
prosto dostopen v UP Univerzitetni knjižnici, kot tiskana izdaja, in na sve-
tovnem spletu. Tretji tip predpostavljenih bralcev pa so radovedni ljudje, ki
jih pripoved o dogodenem zanima. Zato, da bi bilo delo berljivo, in zaradi
temeljne strukturne značilnosti historiografije, ki je narativ, pričujoče delo
uporablja tudi tiste jezikovne izrazne možnosti, ki so značilne za znanstve-
no esejistiko.
Toda za razliko od Češke gosi, ki svojo zgodovinopisno pripoved gradi
na postavah in dogodkih češke »reformacije pred reformacijo« v 15. stoletju,
delo Izpod krivoverskega peresa pred bralca prinaša historiografski narativ,
ki si za svojo rdečo nit jemlje opus Primoža Trubarja. Utemeljitev za tak
postop je vednostna. S temeljnim raziskovalnim delom, ki sem ga od leta
2002 vlagal v nastanek posameznih knjig Zbranih del Primoža Trubarja in
se je materializiralo najprej v samih izdajah (3.–5., 8. in 12.–14. knjiga sa-
mostojno; 6. knjiga skupaj s Faniko Krajnc-Vrečko, 9. knjiga skupaj z Majo
Šetinc in Blažem Javornikom), posebej izrazito pa v tekstni kritiki k posa-
meznemu Trubarjevemu besedilu, se je namreč razkrilo, da velja historio-
grafski narativ o prvem škofu protestantske cerkve na Slovenskem, ki je
ravno v funkciji poglavitnega duhovnika evangeličanske gmajne utemel-
jeval in osmišljal tudi nastanek slovenske humanistične književnosti pro-
testantskega tipa, marsikateri tradicionalni znanstveni pogled na nastanek
utemeljitvenih besedil slovenske književnosti v 16. stoletju če ne že radikal-
no spremeniti, pa vsaj temeljito dopolniti. In razširiti z evropskim intelek-
tualnim kontekstom zrtja na ljudi, dogodke in besedila 16. stoletja.
Ker so bili reformatorji s svojim odnosom do kreda in učiteljske avto-
ritete Rimske cerkve ponavadi že za življenja utelešena točka spora in tako
predmet srditega zanikovanja na katoliški ter prav tako nekritično ognjevi-
tega pritrjevanja na reformirani strani, se je oboje odrazilo tudi v njihovih
»tekstnih življenjih«. Biografska dela o njih je tako mogoče umestiti med
skrajni točki polemične graje na eni strani in hvalnice oziroma hagiogra-
fije na drugi. Slednje prihaja do izraza v življenjepisnih tekstih o začetniku
reformacije Martinu Luthru, toda tudi biografsko besedilno življenje
Primoža Trubarja se ni moglo povsem izmakniti omenjenemu horizontu
12
