Page 15 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 15
predgovor
prvi škof slovenske protestantske cerkve je celo biblična besedila prenare-
jal skladno z lastno avtorsko interpretativno intenco in tako predloge rabil
za odskočno desko v izvirno pisanje. Omenjeno drugo poglavje monogra-
fije zmore ravno na podlagi filološke analize ugotoviti tudi tekstne elemen-
te, ki jih je pri Trubarju mogoče označiti kot gradnike predliterarne tekstne
tradicije, ki v 19. stoletju rezultira v slovenski meščanski pripovedni pro-
zi; ta razvoj je Matjaž Kmecl v svojem istoimenskem temeljnem delu s pod-
ročja slovenskega pripovedništva poimenoval kar z metaforo »od pridige
do kriminalke«.
Tretje poglavje monografije je kontekstualizacija slovenskih žanrskih
aktualizacij protestantske pridige in knjižnega žanra reformirane postile,
četrto poglavje pa pred bralca stavi miselno zastavico o Trubarju kot »po-
litičnem človeku«. Torej o posamičniku, ki se je političnih in družbenih
razsežij izdajanja lastnih del jasno zavedal in na politični šahovnici, sicer
neuspešno in zase eksistencialno prelomno, celo jadral proti vetru. Zdi se
namreč, da je skušal s časovno primerno tempiranim izidom Cerkovne ord-
ninge morda obigrati določila Augsburškega verskega miru in »cerkvi slo-
venskega jezika« na Kranjskem skupaj z deželnimi stanovi morebiti zago-
toviti manj nestabilno mesto pod vlado katoliškega deželnega kneza.
Knjiga je nastajala od leta 2016, in sicer sistematično kot poglavja, ki
so bila znanstveni javnosti dana v recepcijo kot objave v slovenski znan-
stveni periodiki, in to tudi v polnem odprtem dostopu. Topogledno dol-
gujem hvalo prof. dr. Marku Kerševanu, ki je poglavja kot glavni urednik
sprejemal v recenzijo in objavo v znanstveni reviji Stati in obstati, pose-
bej pa se želim zahvaliti obema recenzentoma, prof. ddr. Igorju Grdini in
izr. prof. dr. Gregorju Pobežinu; dobre plati dela so skupne, morebitne na-
pake, spregledi ali zdrsi pa kajpak le moji lastni. Gregorju Pobežinu gre po-
sebna hvala tudi za prevod protiluthrovskih latinskih verzov izpod pere-
sa škofa Tomaža Hrena; brez njih bi bilo prvo poglavje te knjige občutno
osiromašeno.
***
Kot vse tri monografije doslej je zame kot pisca tudi pričujoča edinstvena.
V njej sem storil tisto, kar sem (z)mogel in nameraval, in sem zato z besedi-
lom ter končno podobo knjige zadovoljen; deloma tudi zato, ker sem imel
na ves tekstni in izdajateljski proces odločilni vpliv in se ni nič zgodilo na
silo in/ali onstran mojega avtorskega razmisleka. Zaradi zapisanega in sno-
vi mi je delo ljubo.
15
prvi škof slovenske protestantske cerkve je celo biblična besedila prenare-
jal skladno z lastno avtorsko interpretativno intenco in tako predloge rabil
za odskočno desko v izvirno pisanje. Omenjeno drugo poglavje monogra-
fije zmore ravno na podlagi filološke analize ugotoviti tudi tekstne elemen-
te, ki jih je pri Trubarju mogoče označiti kot gradnike predliterarne tekstne
tradicije, ki v 19. stoletju rezultira v slovenski meščanski pripovedni pro-
zi; ta razvoj je Matjaž Kmecl v svojem istoimenskem temeljnem delu s pod-
ročja slovenskega pripovedništva poimenoval kar z metaforo »od pridige
do kriminalke«.
Tretje poglavje monografije je kontekstualizacija slovenskih žanrskih
aktualizacij protestantske pridige in knjižnega žanra reformirane postile,
četrto poglavje pa pred bralca stavi miselno zastavico o Trubarju kot »po-
litičnem človeku«. Torej o posamičniku, ki se je političnih in družbenih
razsežij izdajanja lastnih del jasno zavedal in na politični šahovnici, sicer
neuspešno in zase eksistencialno prelomno, celo jadral proti vetru. Zdi se
namreč, da je skušal s časovno primerno tempiranim izidom Cerkovne ord-
ninge morda obigrati določila Augsburškega verskega miru in »cerkvi slo-
venskega jezika« na Kranjskem skupaj z deželnimi stanovi morebiti zago-
toviti manj nestabilno mesto pod vlado katoliškega deželnega kneza.
Knjiga je nastajala od leta 2016, in sicer sistematično kot poglavja, ki
so bila znanstveni javnosti dana v recepcijo kot objave v slovenski znan-
stveni periodiki, in to tudi v polnem odprtem dostopu. Topogledno dol-
gujem hvalo prof. dr. Marku Kerševanu, ki je poglavja kot glavni urednik
sprejemal v recenzijo in objavo v znanstveni reviji Stati in obstati, pose-
bej pa se želim zahvaliti obema recenzentoma, prof. ddr. Igorju Grdini in
izr. prof. dr. Gregorju Pobežinu; dobre plati dela so skupne, morebitne na-
pake, spregledi ali zdrsi pa kajpak le moji lastni. Gregorju Pobežinu gre po-
sebna hvala tudi za prevod protiluthrovskih latinskih verzov izpod pere-
sa škofa Tomaža Hrena; brez njih bi bilo prvo poglavje te knjige občutno
osiromašeno.
***
Kot vse tri monografije doslej je zame kot pisca tudi pričujoča edinstvena.
V njej sem storil tisto, kar sem (z)mogel in nameraval, in sem zato z besedi-
lom ter končno podobo knjige zadovoljen; deloma tudi zato, ker sem imel
na ves tekstni in izdajateljski proces odločilni vpliv in se ni nič zgodilo na
silo in/ali onstran mojega avtorskega razmisleka. Zaradi zapisanega in sno-
vi mi je delo ljubo.
15
