Page 13 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 13
predgovor
zrenja. Ker je sočasna katoliška biografika o Luthru nastajala pod vplivom
idearijev, ki so bili intelektualna formacija srednjega veka, je tvrstno »bran-
je« Luthra tekstno skonstruiralo podobo wittenberškega doktorja kot ne-
poboljšljivega upornika, krivoverca in razdiralca verske enotnosti. In sicer
tekstno podobo, ki pogosto ni prav neposredno korespondirala z zgodovin-
skimi dejstvi, ki so bolj ali manj enoznačno razberljiva iz drugih primarnih
ohranjenih virov o učenem reformatorju: iz njegovih avtorskih spisov, ko-
respondence in pričevanj sodobnikov. Prvo poglavje pričujoče monografi-
je zato prinaša narativ o mehanizmih konstruiranja »tekstnih življenj« re-
formatorjev in idearijih, ki so na takšno upodobitev vplivali. Slednje ni brez
smisla zlasti ob vednostnem dejstvu, da se bo treba tudi v slovenskem inte-
lektualnem prostoru slej ko prej znova spoprijeti s pisanjem nove znanstve-
ne biografije Primoža Trubarja. In pri tem upoštevati vse, kar so ekdotika,
filologija in zgodovinopisje relevantnega prinesli skozi zgodovino razisko-
vanja očeta slovenske književnosti, toda tudi vse tisto, kar ve znanost da-
nes povedati novega ali drugače, kot je veljalo pred dobrega pol stoletja, ko
je svojega tekstnega Trubarja oblikoval Mirko Rupel (1962).
Drugo poglavje, Med prevajanjem in pisanjem, razkriva enega pogla-
vitnih tekstnih procesov pri nastanku slovenske književnosti 16. stoletja.
Ob opozarjanju na v evropski učeni kulturi zgodnjega novega veka običa-
jen proces intelektualnega dela, translatio, ko so izvirna besedila postajala
predloga za novo izvirno pisanje z vmesno stopnjo bolj ali manj dosledne-
ga prevajanja, nastavlja ogledalo neki čedalje manj ženirani misli, ki pri-
haja v ospredje v posameznih besedilih, ki so jih v zadnjem obdobju spisa-
li nemški učenjaki.
Gre za koncept »Exportgut Reformation«. Le-ta uveljavitev luteranske
reformacije ali vsaj poskus za kaj takega izven nemških dežel v 16. stoletju
običajno pojasnjuje na precej poenostavljen način, z ekonomistično meta-
foro kupovanja in mehani(cisti)čnega prevzema dokonč(an)ega izvoznega
artikla kulturne formacije luteranske reformacije oziroma z izvozom le-te
na nenemška področja Reicha. In pri tem ne skriva razlagalnega podtona,
kot je misliti, nemškega kulturnega imperializma (ali vsaj kolonialistične
mentalitete): Nemci – tvorci, vsi ostali – le konzumenti, povzemalci, epi-
goni.1 Ta je bil ena od značilnosti gradnje nemške nacionalne identitete in
identifikacije v dobi »meščanov in revolucij«, prinesel nato svojo najbolj ek-
1 Percepcija Nemcev kot praktično izključnih tvorcev dominantnih kulturnih for-
macij, ki da jih drugi evropski narodi od njih zgodovinsko le bolj ali manj brezmisel-
no, mehansko prevzemajo kot že izdelan idearij; skrajni domet takega mišljenja na
primeru reformacije bi bila trditev, da je vsa reformirana cerkev 16. stoletja v Evropi
13
zrenja. Ker je sočasna katoliška biografika o Luthru nastajala pod vplivom
idearijev, ki so bili intelektualna formacija srednjega veka, je tvrstno »bran-
je« Luthra tekstno skonstruiralo podobo wittenberškega doktorja kot ne-
poboljšljivega upornika, krivoverca in razdiralca verske enotnosti. In sicer
tekstno podobo, ki pogosto ni prav neposredno korespondirala z zgodovin-
skimi dejstvi, ki so bolj ali manj enoznačno razberljiva iz drugih primarnih
ohranjenih virov o učenem reformatorju: iz njegovih avtorskih spisov, ko-
respondence in pričevanj sodobnikov. Prvo poglavje pričujoče monografi-
je zato prinaša narativ o mehanizmih konstruiranja »tekstnih življenj« re-
formatorjev in idearijih, ki so na takšno upodobitev vplivali. Slednje ni brez
smisla zlasti ob vednostnem dejstvu, da se bo treba tudi v slovenskem inte-
lektualnem prostoru slej ko prej znova spoprijeti s pisanjem nove znanstve-
ne biografije Primoža Trubarja. In pri tem upoštevati vse, kar so ekdotika,
filologija in zgodovinopisje relevantnega prinesli skozi zgodovino razisko-
vanja očeta slovenske književnosti, toda tudi vse tisto, kar ve znanost da-
nes povedati novega ali drugače, kot je veljalo pred dobrega pol stoletja, ko
je svojega tekstnega Trubarja oblikoval Mirko Rupel (1962).
Drugo poglavje, Med prevajanjem in pisanjem, razkriva enega pogla-
vitnih tekstnih procesov pri nastanku slovenske književnosti 16. stoletja.
Ob opozarjanju na v evropski učeni kulturi zgodnjega novega veka običa-
jen proces intelektualnega dela, translatio, ko so izvirna besedila postajala
predloga za novo izvirno pisanje z vmesno stopnjo bolj ali manj dosledne-
ga prevajanja, nastavlja ogledalo neki čedalje manj ženirani misli, ki pri-
haja v ospredje v posameznih besedilih, ki so jih v zadnjem obdobju spisa-
li nemški učenjaki.
Gre za koncept »Exportgut Reformation«. Le-ta uveljavitev luteranske
reformacije ali vsaj poskus za kaj takega izven nemških dežel v 16. stoletju
običajno pojasnjuje na precej poenostavljen način, z ekonomistično meta-
foro kupovanja in mehani(cisti)čnega prevzema dokonč(an)ega izvoznega
artikla kulturne formacije luteranske reformacije oziroma z izvozom le-te
na nenemška področja Reicha. In pri tem ne skriva razlagalnega podtona,
kot je misliti, nemškega kulturnega imperializma (ali vsaj kolonialistične
mentalitete): Nemci – tvorci, vsi ostali – le konzumenti, povzemalci, epi-
goni.1 Ta je bil ena od značilnosti gradnje nemške nacionalne identitete in
identifikacije v dobi »meščanov in revolucij«, prinesel nato svojo najbolj ek-
1 Percepcija Nemcev kot praktično izključnih tvorcev dominantnih kulturnih for-
macij, ki da jih drugi evropski narodi od njih zgodovinsko le bolj ali manj brezmisel-
no, mehansko prevzemajo kot že izdelan idearij; skrajni domet takega mišljenja na
primeru reformacije bi bila trditev, da je vsa reformirana cerkev 16. stoletja v Evropi
13
