Page 393 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 393
oi: https://doi.org/10.26493/978-961-293-055-4.391-425
Po sledeh ozadja »mariborske operetne
vojne« po drugi svetovni vojni in nadaljnja
pot operete v SNG Maribor
Karmen Salmič Kovačič
Univerza v Mariboru, Univerzitetna knjižnica Maribor
University of Maribor, University of Maribor Library
V prispevku bomo poskušali delno osvetliti ozadje raznovrstnih silnic, ki
so se odrazile v določenih dejstvih. Eno od teh je tiha prepoved operete na
slovenskih poklicnih odrih po drugi svetovni vojni, drugo pa srdita medij-
ska debata iz leta 1963, poznana kot »mariborska operetna vojna«. Čeprav se
je slednja začela v Mariboru, je bila le indikator za vseslovenski »problem«.
O obeh temah je izčrpno pisal že Henrik Neubauer, ju podrobno predstavil
in analiziral.1 Njegove ugotovitve bodo zato že naša izhodišča.
Seveda je bil osnovni razlog ideološki. Opereta je bila produkt kapitali-
stičnega Zahoda in izraz zabave meščanstva, vsaj kasneje, ko sta njena kri-
tična družbena ost in satira zbledeli. Poleg tega se je s francoskih tal razši-
rila tudi drugam in še posebej »zacvetela« na Dunaju, torej v monarhiji, ki
si je podrejala Slovence dolga stoletja. Ampak, zakaj je bilo pri nas drugače
kot drugod? Zakaj sta slovenska politična in kulturna elita tako neizprosno
zavračali ta žanr v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi narodi in uspe-
la opereto popolnoma zatreti na poklicnem odru za četrt stoletja kljub vse
večji demokratizaciji družbe oziroma politični »odjugi« v šestdesetih letih?
To je osrednje vprašanje, ki izziva k razmisleku.
Pri tem nas bo zanimalo, zakaj si je mariborsko gledališče »drznilo«
postaviti na oder opereto kljub »prepovedi«, ljubljansko pa ne; nadalje, ali
ni bila postavitev leta 1963 le logično nadaljevanje uprizarjanja tovrstnih del
1 Henrik Neubauer, Opereta v Sloveniji: zgodovinski pregled (Ljubljana: Glasbena ma-
tica, 2008), 106–17, 118–26.
391
Po sledeh ozadja »mariborske operetne
vojne« po drugi svetovni vojni in nadaljnja
pot operete v SNG Maribor
Karmen Salmič Kovačič
Univerza v Mariboru, Univerzitetna knjižnica Maribor
University of Maribor, University of Maribor Library
V prispevku bomo poskušali delno osvetliti ozadje raznovrstnih silnic, ki
so se odrazile v določenih dejstvih. Eno od teh je tiha prepoved operete na
slovenskih poklicnih odrih po drugi svetovni vojni, drugo pa srdita medij-
ska debata iz leta 1963, poznana kot »mariborska operetna vojna«. Čeprav se
je slednja začela v Mariboru, je bila le indikator za vseslovenski »problem«.
O obeh temah je izčrpno pisal že Henrik Neubauer, ju podrobno predstavil
in analiziral.1 Njegove ugotovitve bodo zato že naša izhodišča.
Seveda je bil osnovni razlog ideološki. Opereta je bila produkt kapitali-
stičnega Zahoda in izraz zabave meščanstva, vsaj kasneje, ko sta njena kri-
tična družbena ost in satira zbledeli. Poleg tega se je s francoskih tal razši-
rila tudi drugam in še posebej »zacvetela« na Dunaju, torej v monarhiji, ki
si je podrejala Slovence dolga stoletja. Ampak, zakaj je bilo pri nas drugače
kot drugod? Zakaj sta slovenska politična in kulturna elita tako neizprosno
zavračali ta žanr v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi narodi in uspe-
la opereto popolnoma zatreti na poklicnem odru za četrt stoletja kljub vse
večji demokratizaciji družbe oziroma politični »odjugi« v šestdesetih letih?
To je osrednje vprašanje, ki izziva k razmisleku.
Pri tem nas bo zanimalo, zakaj si je mariborsko gledališče »drznilo«
postaviti na oder opereto kljub »prepovedi«, ljubljansko pa ne; nadalje, ali
ni bila postavitev leta 1963 le logično nadaljevanje uprizarjanja tovrstnih del
1 Henrik Neubauer, Opereta v Sloveniji: zgodovinski pregled (Ljubljana: Glasbena ma-
tica, 2008), 106–17, 118–26.
391
