Page 396 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 396
opereta med obema svetovnima vojnama

da so v prvi sezoni 1919/20 pripravili 46 uprizoritev, v drugi pa kar 60 (med
njimi 11 glasbenih) z 222 predstavami.12

Posebnosti mariborskega gledališča in njegov značaj
Ni mnogo področij kulturnega dela, na katerih bi tradicija tako odločil-
no vplivala na dosežke in raven, na obraz ustanove, kakor prav gledališče.13
Namesto »uradniško-intelektualnega narodnostno nespornega kulturne­
ga centra« je šlo v Mariboru za »industrijsko, narodnostno komaj osveščeno
mesto« v najbližji soseščini kulturno samozavestnih in bogatih tujcev, ki so
imeli tudi v novi državi položaj, sicer zelo izolirane, a gospodarsko odločil-
ne elite.14 Še pred odprtjem gledališča se je pojavila njegova »revolucionarna
kal«, ki nikoli več ni docela zamrla.15 Tudi ustanovitev in radikalna razlas-
titev gledališke stavbe je bila več kot pogumno dejanje mariborskih Sloven-
cev, domača beseda pa se je pojavila na odru pred slovenskimi pridigami v
stolnici. Po Dolarju je bilo to več kot simbol, saj so se ves čas pred drugo voj-
no tem »puntarskim dejanjem« pridruževala nova.16

Gledališče je gojilo tri gledališke panoge (dramo, opero in opereto),
a je bilo kljub iznajdljivemu in požrtvovalnemu upravniku dr. Brenčiču
gmotno eno najbolj zapostavljenih v Jugoslaviji. Njegova subvencija včasih
ni dosegla niti ene trinajstine subvencije ljubljanskega gledališča. Posledica
te materialne stiske je bila ukinitev mariborske Opere (1928), »ki je bila us­
tanovljena kot stalna ustanova 1922. leta in je obetala lep razvoj.«17

Ob nespornem umetniškem in narodnostnem pionirstvu je gledališče
opravljalo svoje poslanstvo v izjemno neugodnih razmerah, v negotovo­
sti, ob stalnem pomanjkanju denarja, delno »v bolj ali manj nevarnih med­
sebojnih nasprotovanjih«. Vendar »glavne malenkosti«, kot ji reče Branko
Rudolf, le ni manjkalo – »talentov, ki jih je bilo na srečo mnogo«. Tudi po

12 Ibid.
13 Dolar, »Obraz mariborskega gledališča«, 12.
14 Jaro Dolar, »Mariborsko gledališče med obema vojnama: nekaj spominov in margi-

nalij za bodočega zgodovinarja«, Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja 5, št.
14 (1969): 117, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR6HZR6.
15 »Že v 'Samu', ki ni mogel na oder, ker ga je cenzura prepovedala, posebno pa v krstni
predstavi Levstik-Jurčičevega 'Tugomerja', ki ga je cenzor spregledal.« Dolar, »Obraz
mariborskega gledališča«, 12–3.
16 Ibid.
17 Dušan Mevlja, »Štirideset let Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru: 1919–
1959 Drama.«, Gledališki list SNG v Mariboru 14, št. 1 (1959/60): 20–1.

394
   391   392   393   394   395   396   397   398   399   400   401