Page 481 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 481
oi: https://doi.org/10.26493/978-961-293-055-4.479-491
Marjan Kozina: Majda
Borut Smrekar
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Celje City Theatre
Nastanek
Potem ko sem l. 32 zaključil mojstrsko šolo v Pragi (pri Suku), celih
sedem let nisem skomponiral skoraj ničesar ... To se je hipoma spre
menilo, čim sem l. 39 prišel v Beograd. Iznenada so se odprla neka
tajna vratca in naenkrat sem občutil, da imam nekaj povedati in to
osebno na samo moj način.1
Tako je leta 1963 Marjan Kozina opisoval prehojeno skladateljsko pot.
Že pred tem je izjavil, da »nekaj čisto brezpomembnih in slabih priložno
stnih del iz tega časa sploh ne šteje«.2 Med ta »brezpomembna in slaba prilo
žnostna« dela sodi tudi celovečerna opereta Majda, premierno uprizorjena
24. novembra 1935 v mariborskem Narodnem gledališču.
Vprašanje je, ali je bil takšen skladateljev odnos do njegovega odrskega
prvenca iskren ali pa gre le za prirejeno izjavo, morda zaradi stigme, s ka-
tero je bil v drugi polovici dvajsetega stoletja zaznamovan operetni žanr na
Slovenskem. Kozina je bil sicer vse prej kot verodostojen pričevalec, a kljub
temu je malo verjetno, da bi Majdo »pozabil«, o čemer priča tudi njegov ka-
snejši zapis: »Natihoma povedano, vesel sem je še danes, ko sem našel že čis
to druga pota.«3
1 Pismo Peru Bingulcu ob pripravah na uprizoritev »Ekvinokcija« v Novem Sadu, Pi-
ran, 12. oktober 1963. Prepis Jurija Kozine (pri avtorju).
2 Ciril Cvetko, Marjan Kozina (Ljubljana: Partizanska knjiga, 1983), 103.
3 Ibid., 104.
479
Marjan Kozina: Majda
Borut Smrekar
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Celje City Theatre
Nastanek
Potem ko sem l. 32 zaključil mojstrsko šolo v Pragi (pri Suku), celih
sedem let nisem skomponiral skoraj ničesar ... To se je hipoma spre
menilo, čim sem l. 39 prišel v Beograd. Iznenada so se odprla neka
tajna vratca in naenkrat sem občutil, da imam nekaj povedati in to
osebno na samo moj način.1
Tako je leta 1963 Marjan Kozina opisoval prehojeno skladateljsko pot.
Že pred tem je izjavil, da »nekaj čisto brezpomembnih in slabih priložno
stnih del iz tega časa sploh ne šteje«.2 Med ta »brezpomembna in slaba prilo
žnostna« dela sodi tudi celovečerna opereta Majda, premierno uprizorjena
24. novembra 1935 v mariborskem Narodnem gledališču.
Vprašanje je, ali je bil takšen skladateljev odnos do njegovega odrskega
prvenca iskren ali pa gre le za prirejeno izjavo, morda zaradi stigme, s ka-
tero je bil v drugi polovici dvajsetega stoletja zaznamovan operetni žanr na
Slovenskem. Kozina je bil sicer vse prej kot verodostojen pričevalec, a kljub
temu je malo verjetno, da bi Majdo »pozabil«, o čemer priča tudi njegov ka-
snejši zapis: »Natihoma povedano, vesel sem je še danes, ko sem našel že čis
to druga pota.«3
1 Pismo Peru Bingulcu ob pripravah na uprizoritev »Ekvinokcija« v Novem Sadu, Pi-
ran, 12. oktober 1963. Prepis Jurija Kozine (pri avtorju).
2 Ciril Cvetko, Marjan Kozina (Ljubljana: Partizanska knjiga, 1983), 103.
3 Ibid., 104.
479
