Page 482 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 482
opereta med obema svetovnima vojnama
Kozinova leta po zaključku študija zaznamujejo obupna prizadeva-
nja za uveljavitev in želja po uspehu. Operetni žanr mu ni bil tuj in verje-
tno je računal, da bo z opereto najlažje prodrl. Na to kažejo številna priza-
devanja za postavitev Majde na druge odre, pa tudi pisanje druge operete
»Dekle z Jadrana«4 za tujega naročnika, ki je zaradi spleta okoliščin osta-
la nedokončana.5
O nastanku Majde naletimo na dve različni pričevanji, podani soča-
sno.6 Kozina je pred premiero navedel, da je bila Majda
prvotno zamišljena kot radiofonska opereta, ki jo je podajala ljub
ljanska radijska postaja. Izvajala se je menda v mesecu maju ali
juniju tega leta. Ker je dobro uspela, sem se s svojimi prijatelji od
ločil, da jo prikrojim in priredim za odrsko uporabo. Bilo jo je treba
samo še glasbeno razširiti ter oskrbeti besedilo in drugo potrebno
kakor npr. za balet, itd. Z Delakom, ki se je spravil na Knafliče
vo tridejanko 'Kmečki teater', sva se lotila te naloge, ki sva jo po
večmesečnem temeljitem pripravljanju zaključila. Tako je nasta
la 'Majda'.7
Pričevanje režiserja predstave Ferda Delaka, objavljeno prav tako pred
premiero, se precej razlikuje. Josip Fran Knaflič naj bi se leta 1933 v mari-
borskem gledališču dogovoril za uprizoritev svoje veseloigre »Kmečki te
ater«, posvečene spominu Frana Milčinskega. Za režiserja je bil določen
Delak, kateremu je Knaflič izročil tekst. Upravnik gledališča Brenčič je sve-
toval poživitev dela z glasbenimi točkami in zato je Delak pritegnil k upri-
zoritvi Kozino. Ob njunem sodelovanju pri postavitvi veseloigre se je zače-
la luščiti ideja o opereti. Zato je Delak Knafličev tekst nekoliko priredil in
povabil k sodelovanju še Mirka Jelačina, da je
skoval vrsto rim na vesele in sentimentalne verze, in jih kot operet
ni poet podložil Kozinovi muziki. Med delom za odrsko opereto je
4 Originalni naslov operete, ki jo je pisal za tujega naročnika, je bil Adriamädl.
5 Igor Grdina, »Kozinovo Dekle z Jadrana«, v Marjan Kozina: 2. mednarodni simpo
zij o Marjanu kozini ob 100-letnici rojstva, ur. Primož Kuret (Novo mesto: Glasbena
šola Marjana Kozine, 2007), 38–49.
6 V mariborskem Večerniku 23. 11. 1935 sta objavljena kratka intervjuja tako z Dela-
kom kot s Kozino. Oba pripovedujeta o nastanku Majde. Intervju s Kozino je bil po-
natisnjen v Jutru 24. 11. 1935.
7 c., »Krst nove operete v Mariboru«, Jutro 16, št. 273 (24. november 1935): 4, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QNTN2ZDD.
480
Kozinova leta po zaključku študija zaznamujejo obupna prizadeva-
nja za uveljavitev in želja po uspehu. Operetni žanr mu ni bil tuj in verje-
tno je računal, da bo z opereto najlažje prodrl. Na to kažejo številna priza-
devanja za postavitev Majde na druge odre, pa tudi pisanje druge operete
»Dekle z Jadrana«4 za tujega naročnika, ki je zaradi spleta okoliščin osta-
la nedokončana.5
O nastanku Majde naletimo na dve različni pričevanji, podani soča-
sno.6 Kozina je pred premiero navedel, da je bila Majda
prvotno zamišljena kot radiofonska opereta, ki jo je podajala ljub
ljanska radijska postaja. Izvajala se je menda v mesecu maju ali
juniju tega leta. Ker je dobro uspela, sem se s svojimi prijatelji od
ločil, da jo prikrojim in priredim za odrsko uporabo. Bilo jo je treba
samo še glasbeno razširiti ter oskrbeti besedilo in drugo potrebno
kakor npr. za balet, itd. Z Delakom, ki se je spravil na Knafliče
vo tridejanko 'Kmečki teater', sva se lotila te naloge, ki sva jo po
večmesečnem temeljitem pripravljanju zaključila. Tako je nasta
la 'Majda'.7
Pričevanje režiserja predstave Ferda Delaka, objavljeno prav tako pred
premiero, se precej razlikuje. Josip Fran Knaflič naj bi se leta 1933 v mari-
borskem gledališču dogovoril za uprizoritev svoje veseloigre »Kmečki te
ater«, posvečene spominu Frana Milčinskega. Za režiserja je bil določen
Delak, kateremu je Knaflič izročil tekst. Upravnik gledališča Brenčič je sve-
toval poživitev dela z glasbenimi točkami in zato je Delak pritegnil k upri-
zoritvi Kozino. Ob njunem sodelovanju pri postavitvi veseloigre se je zače-
la luščiti ideja o opereti. Zato je Delak Knafličev tekst nekoliko priredil in
povabil k sodelovanju še Mirka Jelačina, da je
skoval vrsto rim na vesele in sentimentalne verze, in jih kot operet
ni poet podložil Kozinovi muziki. Med delom za odrsko opereto je
4 Originalni naslov operete, ki jo je pisal za tujega naročnika, je bil Adriamädl.
5 Igor Grdina, »Kozinovo Dekle z Jadrana«, v Marjan Kozina: 2. mednarodni simpo
zij o Marjanu kozini ob 100-letnici rojstva, ur. Primož Kuret (Novo mesto: Glasbena
šola Marjana Kozine, 2007), 38–49.
6 V mariborskem Večerniku 23. 11. 1935 sta objavljena kratka intervjuja tako z Dela-
kom kot s Kozino. Oba pripovedujeta o nastanku Majde. Intervju s Kozino je bil po-
natisnjen v Jutru 24. 11. 1935.
7 c., »Krst nove operete v Mariboru«, Jutro 16, št. 273 (24. november 1935): 4, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QNTN2ZDD.
480
