Page 483 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 483
marjan kozina: majda
nastajala radijska opereta, ki je bila lani izvajana trikrat v studiu
ljubljanske radiofonske postaje.8
Obe nasprotujoči si zgodbi sta bili objavljeni v isti številki maribor-
skega Večernika.9 Delakova zgodba o sočasnem nastanku Majde kot gleda-
liške in radiofonske operete je dosti bolj verjetna. Poleg že omenjene Kozi-
nove nezanesljivosti pri pričevanju govori v prid Delaku tudi časovni potek.
Če bi verjeli Kozini, bi morala z Delakom v štirih ali petih mesecih razširiti
razmeroma skromno radijsko različico v opereto. Kozina bi tako moral na
novo skomponirati dobršen del nove glasbe, že napisano glasbo pa ponov-
no orkestrirati, ker je bila v radijski različici uporabljena druga inštrumen-
talna zasedba kot v gledališki. Potem je potrebna še izdelava orkestrskega in
zborovskega materiala, študij itd., za kaj takega pa je bilo malo časa in Ko-
zina ni ravno slovel po hitrosti pri skladanju. So pa Majdo na radiju verje-
tno predvajali v maju ali juniju 1935 in ne 1934, kot je izjavil Delak, kar izha-
ja iz Kozinovega pisma domačim z dne 4. marca 1935.10 Se je pa Kozina še v
mesecu oktobru 1935 ubadal z izdelavo orkestrskega materiala, zborovski-
mi parti in podobnim.11
Od prvotnega dela so se ohranili rokopisna partitura12 in prepis kla-
virskega izvlečka,13 ki ju je po naključju našel in rešil dr. Primož Kuret14 ter
orkestrski material radijske različice. Od izvirnega libreta je ostalo le nekaj
fragmentov. Zato je za potrebe koncertne izvedbe Majde leta 1999 Igor Gr-
dina napisal nov libreto, primeren tudi za gledališko uprizoritev.15
Ob razčlembi dela se zastavlja vprašanje, kaj pravzaprav je Majda da-
nes. Upoštevaje značilnosti operetne zvrsti, bi bilo treba vsekakor presoja-
8 F. Delak, »Majda, ti moja sreča vsa … Pred premiero v mariborskem Narodnem gle-
dališču«. Mariborski Večernik »Jutra« 16, št. 267 (23. november 1935): 6, http://www.
dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9CCVRPE.
9 Ibid.
10 Grdina, »Kozinovo Dekle z Jadrana«, 39.
11 Ibid., 41.
12 Partitura – čistopis - je rokopis skladatelja. V njej so naknadno vnesene orkestracij-
ske in druge retuše, nekatere scenske oznake in napotki. Besedilo je vpisano le mes-
toma, večinoma kot iztočnice. Partitura je bila očitno v uporabi in je Kozina verje-
tno iz nje dirigiral predstave.
13 Klavirski izvleček je kopija originalnega izvlečka z vtipkanim nemškim besedilom.
14 »Marjan Kozina: Majda, koncertna izvedba operete«, RTV Slovenija, https://4d.
rtvslo.si/arhiv/koncerti-kulturno-umetniski-program/174556603.
15 Igor Grdina, »Majda, opereta v treh dejanjih«, v Marjan Kozina, 1907–1966: Med
narodni simpozij o Marjanu Kozini ob koncertni izvedbi operete Majda, ur. Primož
Kuret (Novo mesto: Glasbena šola Marjana Kozine, 2002), 139–58.
481
nastajala radijska opereta, ki je bila lani izvajana trikrat v studiu
ljubljanske radiofonske postaje.8
Obe nasprotujoči si zgodbi sta bili objavljeni v isti številki maribor-
skega Večernika.9 Delakova zgodba o sočasnem nastanku Majde kot gleda-
liške in radiofonske operete je dosti bolj verjetna. Poleg že omenjene Kozi-
nove nezanesljivosti pri pričevanju govori v prid Delaku tudi časovni potek.
Če bi verjeli Kozini, bi morala z Delakom v štirih ali petih mesecih razširiti
razmeroma skromno radijsko različico v opereto. Kozina bi tako moral na
novo skomponirati dobršen del nove glasbe, že napisano glasbo pa ponov-
no orkestrirati, ker je bila v radijski različici uporabljena druga inštrumen-
talna zasedba kot v gledališki. Potem je potrebna še izdelava orkestrskega in
zborovskega materiala, študij itd., za kaj takega pa je bilo malo časa in Ko-
zina ni ravno slovel po hitrosti pri skladanju. So pa Majdo na radiju verje-
tno predvajali v maju ali juniju 1935 in ne 1934, kot je izjavil Delak, kar izha-
ja iz Kozinovega pisma domačim z dne 4. marca 1935.10 Se je pa Kozina še v
mesecu oktobru 1935 ubadal z izdelavo orkestrskega materiala, zborovski-
mi parti in podobnim.11
Od prvotnega dela so se ohranili rokopisna partitura12 in prepis kla-
virskega izvlečka,13 ki ju je po naključju našel in rešil dr. Primož Kuret14 ter
orkestrski material radijske različice. Od izvirnega libreta je ostalo le nekaj
fragmentov. Zato je za potrebe koncertne izvedbe Majde leta 1999 Igor Gr-
dina napisal nov libreto, primeren tudi za gledališko uprizoritev.15
Ob razčlembi dela se zastavlja vprašanje, kaj pravzaprav je Majda da-
nes. Upoštevaje značilnosti operetne zvrsti, bi bilo treba vsekakor presoja-
8 F. Delak, »Majda, ti moja sreča vsa … Pred premiero v mariborskem Narodnem gle-
dališču«. Mariborski Večernik »Jutra« 16, št. 267 (23. november 1935): 6, http://www.
dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9CCVRPE.
9 Ibid.
10 Grdina, »Kozinovo Dekle z Jadrana«, 39.
11 Ibid., 41.
12 Partitura – čistopis - je rokopis skladatelja. V njej so naknadno vnesene orkestracij-
ske in druge retuše, nekatere scenske oznake in napotki. Besedilo je vpisano le mes-
toma, večinoma kot iztočnice. Partitura je bila očitno v uporabi in je Kozina verje-
tno iz nje dirigiral predstave.
13 Klavirski izvleček je kopija originalnega izvlečka z vtipkanim nemškim besedilom.
14 »Marjan Kozina: Majda, koncertna izvedba operete«, RTV Slovenija, https://4d.
rtvslo.si/arhiv/koncerti-kulturno-umetniski-program/174556603.
15 Igor Grdina, »Majda, opereta v treh dejanjih«, v Marjan Kozina, 1907–1966: Med
narodni simpozij o Marjanu Kozini ob koncertni izvedbi operete Majda, ur. Primož
Kuret (Novo mesto: Glasbena šola Marjana Kozine, 2002), 139–58.
481
