Page 490 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 490
opereta med obema svetovnima vojnama
Kritiški odzivi so bili zvečine dobri. V Jutru je kritik poudaril glasbo,
kjer se združuje prijetna ariozna melodioznost s solidno jazzno za
mislijo. Tako je ustvaril Kozina nekakšno novo obliko sodobne ope
rete, kjer se vzlic precejšnji odmaknjenosti od tradicionalne operet
ne muzike upoštevajo činitelji blagodoneče melodike ter se hkrati
dajejo partnemu zasnutku rahli jazzni poudarki. Tako je vznikla
opereta veselo zanosne, tople in prijetne glasbe, ki ne predstavlja
niti najmanj kakšnih poiskusov reševanja kompliciranejših glasbe
nih problemov, ki sodijo v druge skladbe, nikakor pa ne v operetne.
Nič ni zaradi tega čudnega, ako je ta glasba popolnoma prodrla ter
toplo prevzela občinstvo, ki ga je bilo v gledališču toliko, kakor zle
pa še ne doslej.28
Kritik opozori na določene šibkosti libreta in ugotavlja, da »izdatnejša,
prvotno nameravana korektura ne bi bila napak«. V nadaljevanju pohvali
režijo in uprizoritev kot celoto ter vse pevske in igralske dosežke. Kritik
zaključi:
Kozinova 'Majda' je solidna in svetla postavka na obzorju naše odr
ske tvornosti. Nedvomno pojde, sodeč po mariborskem zmagoslav
nem uspehu, tudi na druge odre.29
Kritika v konservativnem Slovencu je bila, pričakovano, manj ugo-
dna. Kritik izpostavlja dolgoveznost nekaterih prizorov, pohvalno se izrazi
o Delakovem deležu, »ker sicer v delu samem ni nobene vsebinske prilike za
poglobljeno igro«. Glasbi ni bil naklonjen:
Glasbeno pomeni delo za nas malo. Muzika je lahka, vsebinsko
prazna, giblje se v načinu jazza, tudi posamezne arije imajo zna
čaj moderne plesne glasbe. Človeku se vsiljuje misel, da bi bilo bo
lje posvetiti mlade stvarilne moči vzvišenejšim ciljem, ki bi sloven
ski glasbeni umetnosti in literaturi dali tudi neko zares umetniško
vrednoto. Je pa v opereti dovolj muzikalnega čuta in sveže melo
dioznosti, ki bosta za slehernega poslušalca prijetno in ugodno
vplivali.30
Uspeh uprizoritve pripisuje prvenstveno režiji in igralskim dosežkom.
28 c., »Kulturni pregled. Krst nove slovenske operete v Mariboru«, 7.
29 Ibid.
30 Bb., »Mariborsko gledališče: Nova Slovenska opereta 'Majda'«, 5.
488
Kritiški odzivi so bili zvečine dobri. V Jutru je kritik poudaril glasbo,
kjer se združuje prijetna ariozna melodioznost s solidno jazzno za
mislijo. Tako je ustvaril Kozina nekakšno novo obliko sodobne ope
rete, kjer se vzlic precejšnji odmaknjenosti od tradicionalne operet
ne muzike upoštevajo činitelji blagodoneče melodike ter se hkrati
dajejo partnemu zasnutku rahli jazzni poudarki. Tako je vznikla
opereta veselo zanosne, tople in prijetne glasbe, ki ne predstavlja
niti najmanj kakšnih poiskusov reševanja kompliciranejših glasbe
nih problemov, ki sodijo v druge skladbe, nikakor pa ne v operetne.
Nič ni zaradi tega čudnega, ako je ta glasba popolnoma prodrla ter
toplo prevzela občinstvo, ki ga je bilo v gledališču toliko, kakor zle
pa še ne doslej.28
Kritik opozori na določene šibkosti libreta in ugotavlja, da »izdatnejša,
prvotno nameravana korektura ne bi bila napak«. V nadaljevanju pohvali
režijo in uprizoritev kot celoto ter vse pevske in igralske dosežke. Kritik
zaključi:
Kozinova 'Majda' je solidna in svetla postavka na obzorju naše odr
ske tvornosti. Nedvomno pojde, sodeč po mariborskem zmagoslav
nem uspehu, tudi na druge odre.29
Kritika v konservativnem Slovencu je bila, pričakovano, manj ugo-
dna. Kritik izpostavlja dolgoveznost nekaterih prizorov, pohvalno se izrazi
o Delakovem deležu, »ker sicer v delu samem ni nobene vsebinske prilike za
poglobljeno igro«. Glasbi ni bil naklonjen:
Glasbeno pomeni delo za nas malo. Muzika je lahka, vsebinsko
prazna, giblje se v načinu jazza, tudi posamezne arije imajo zna
čaj moderne plesne glasbe. Človeku se vsiljuje misel, da bi bilo bo
lje posvetiti mlade stvarilne moči vzvišenejšim ciljem, ki bi sloven
ski glasbeni umetnosti in literaturi dali tudi neko zares umetniško
vrednoto. Je pa v opereti dovolj muzikalnega čuta in sveže melo
dioznosti, ki bosta za slehernega poslušalca prijetno in ugodno
vplivali.30
Uspeh uprizoritve pripisuje prvenstveno režiji in igralskim dosežkom.
28 c., »Kulturni pregled. Krst nove slovenske operete v Mariboru«, 7.
29 Ibid.
30 Bb., »Mariborsko gledališče: Nova Slovenska opereta 'Majda'«, 5.
488
