Page 487 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 487
marjan kozina: majda
danih, a vendar značilnih koreografskih momentov, ki bodo pozna
valce opere in stare šablonske operne režije gotovo spravili v dobro
voljo – če niso popolni filistri.21
Delak in Kozina sta torej imela ambicije, ki presegajo literarno pre-
dlogo, saj sta tekst nadgradila z aktualno kritiko določene gledališke pra-
kse. S tem se je Majda približala izvornim značilnostim operete, kateri je
bila lastna satirična ost. V Majdi se je odrazila kot satiričen pogled na te-
danje slovensko podeželje in hkrati parodija na okostenelo odrsko operno
prakso.
Igor Grdina je za koncertno izvedbo operete leta 1999 napisal nov li-
breto. Ob tem je zapisal:
Ne gre za poskus rekonstrukcije izvirnega besedila, ki mi ni bilo
dosegljivo niti fragmentirano (v izvirni partituri so zapisane zgolj
posamezne iztočnice), temveč za praktično povsem nov libreto. Te
matika in delno tudi motivika je povzeta po Knafličevi 'veseli tro
dejanki', ki je bila objavljena v revijalni obliki; ker je operetno be
sedilo samosvoj odrski žanr, navadno prirejanje komedije ni prišlo
v poštev.22
V Grdinovi verziji so ohranjeni trije različni operetni pari, zmanjšano
je število nastopajočih oseb, v libretu pa je skušal tudi ohraniti duha časa
nastanka operete.
Glasba
V pogledu zgradbe kaže Majda tipične operetne značilnosti. Strukturira-
na je v treh dejanjih, ki so glede na trajanje v običajnih razmerjih in s krat-
kim tretjim dejanjem z razpletom in glasbenimi reminiscencami. V zgod-
bi nastopajo, namesto običajnih dveh, tri dvojice, ki po različnih zapletih
med ženskim in moškim polom na koncu le pridejo srečno »skupaj«. Pari
se, kot je to v opereti običaj, med seboj razlikujejo po karakterju, kar pod-
krepi glasba. Tudi glasovna zasedba vlog je glede na karakter protagonistov
tipična in še bi lahko naštevali.
Pri oblikovanju solističnih vlog se je Kozina držal preverjenih operet-
nih pravil. Osrednji romantični par je zasnovan za lirski ali mladodramski
sopran in lirski tenor, »vihravi« par za tenorja buffo in subreto, pa tudi os-
21 Ibid.
22 Grdina, »Majda, opereta v treh dejanjih«, 139.
485
danih, a vendar značilnih koreografskih momentov, ki bodo pozna
valce opere in stare šablonske operne režije gotovo spravili v dobro
voljo – če niso popolni filistri.21
Delak in Kozina sta torej imela ambicije, ki presegajo literarno pre-
dlogo, saj sta tekst nadgradila z aktualno kritiko določene gledališke pra-
kse. S tem se je Majda približala izvornim značilnostim operete, kateri je
bila lastna satirična ost. V Majdi se je odrazila kot satiričen pogled na te-
danje slovensko podeželje in hkrati parodija na okostenelo odrsko operno
prakso.
Igor Grdina je za koncertno izvedbo operete leta 1999 napisal nov li-
breto. Ob tem je zapisal:
Ne gre za poskus rekonstrukcije izvirnega besedila, ki mi ni bilo
dosegljivo niti fragmentirano (v izvirni partituri so zapisane zgolj
posamezne iztočnice), temveč za praktično povsem nov libreto. Te
matika in delno tudi motivika je povzeta po Knafličevi 'veseli tro
dejanki', ki je bila objavljena v revijalni obliki; ker je operetno be
sedilo samosvoj odrski žanr, navadno prirejanje komedije ni prišlo
v poštev.22
V Grdinovi verziji so ohranjeni trije različni operetni pari, zmanjšano
je število nastopajočih oseb, v libretu pa je skušal tudi ohraniti duha časa
nastanka operete.
Glasba
V pogledu zgradbe kaže Majda tipične operetne značilnosti. Strukturira-
na je v treh dejanjih, ki so glede na trajanje v običajnih razmerjih in s krat-
kim tretjim dejanjem z razpletom in glasbenimi reminiscencami. V zgod-
bi nastopajo, namesto običajnih dveh, tri dvojice, ki po različnih zapletih
med ženskim in moškim polom na koncu le pridejo srečno »skupaj«. Pari
se, kot je to v opereti običaj, med seboj razlikujejo po karakterju, kar pod-
krepi glasba. Tudi glasovna zasedba vlog je glede na karakter protagonistov
tipična in še bi lahko naštevali.
Pri oblikovanju solističnih vlog se je Kozina držal preverjenih operet-
nih pravil. Osrednji romantični par je zasnovan za lirski ali mladodramski
sopran in lirski tenor, »vihravi« par za tenorja buffo in subreto, pa tudi os-
21 Ibid.
22 Grdina, »Majda, opereta v treh dejanjih«, 139.
485
