Page 577 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 577
av t o r j i
Hartmut Krones (krones@mdw.ac.at)
je študiral glasbeno vzgojo, germanistiko, petje, pedagogiko petja in muzi-
kologijo; od leta 1970 poučuje na Akademiji (od leta 1998 Univerzi) za glas-
beno in uprizoritveno umetnost na Dunaju; do septembra 2013 je vodil In-
štitut za raziskovanje glasbenih slogov (oddelka Stilistika in poustvarjalna
praksa ter Znanstveno središče Arnolda Schönberga). 2018 je pod njegovim
vodstvom izšel 1. zvezek zbirke Kritische Gesamtausgabe der Schriften Ar-
nold Schönbergs. Sodelavec in član strokovnega sveta za enciklopedijo Mu-
sik in Geschichte und Gegenwart, avtor člankov na področju poustvarjal-
ne prakse stare in nove glasbe, glasbene simbolike in retorike ter glasbe
in glasbene zgodovine 20. stoletja (vključno z glasbo v pregnanstvu); avtor
knjig, med drugim o življenju in delu L. van Beethovna in A. Schönberga.
Primož Kuret (primoz.kuret@gmail.com)
je leta 1954 maturiral na Klasični gimnaziji v Ljubljani, leta 1959 z odliko di-
plomiral na Akademiji za glasbo (glasbena zgodovina) in na Filozofski fa-
kulteti (umetnostna zgodovina). Leta 1960 je dobil Prešernovo nagrado za
študente. Promoviral je leta 1965 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta
1978 je postal docent, od 1983 izredni in od 1988 redni profesor za svetov-
no glasbeno zgodovino in za zgodovino slovenske glasbe na Akademiji za
glasbo v Ljubljani. Večkrat je bil predstojnik oddelka za glasbeno pedago-
giko, v letih 1993–2001 prodekan Akademije za glasbo, v letih 2000–2004
pa predsednik Slovenskega muzikološkega društva. Med leti 1973 in 1987 je
urejal Revijo GM (glasbene mladine), več let je vodil različne odbore, član
UO Prešernovega sklada in predsednik njegove komisije za glasbo. Med
leti 2001 in 2005 je vodil Nacionalno komisijo za vsebinsko prenovo glasbe-
nega šolstva. Leta 1986 je skupaj s skladateljem M. Stibiljem ustanovil Slo-
venske glasbene dneve z vsakoletnim mednarodnim muzikološkim sim-
pozijem. Med pomembnejšimi priznanji so medalja Češke republike (1985),
častni član Accademie Filarmonica di Bologna (2001), Betettova listina
(2003), Herderjeva nagrada na Dunaju ter avstrijski častni križ za znanost
in umetnost I. reda za zasluge na področju muzikologije (2005), državna
nagrada Republike Slovenije za življenjsko delo na področju glasbenega šol-
stva (2005), Mantuanijeva nagrada (2006), red za zasluge Republike Slove-
nije (2012). Sodeloval je na številnih mednarodnih muzikoloških simpozi-
jih, kjer je predstavljal slovensko glasbo (Belgija, Bolgarija, Češka, Hrvaška,
Italija, Kanada, Latvija, Litva, Luxemburg, Nemčija, Norveška, Romunija,
Švica, Slovaške, Slovenija in Turčija).
575
Hartmut Krones (krones@mdw.ac.at)
je študiral glasbeno vzgojo, germanistiko, petje, pedagogiko petja in muzi-
kologijo; od leta 1970 poučuje na Akademiji (od leta 1998 Univerzi) za glas-
beno in uprizoritveno umetnost na Dunaju; do septembra 2013 je vodil In-
štitut za raziskovanje glasbenih slogov (oddelka Stilistika in poustvarjalna
praksa ter Znanstveno središče Arnolda Schönberga). 2018 je pod njegovim
vodstvom izšel 1. zvezek zbirke Kritische Gesamtausgabe der Schriften Ar-
nold Schönbergs. Sodelavec in član strokovnega sveta za enciklopedijo Mu-
sik in Geschichte und Gegenwart, avtor člankov na področju poustvarjal-
ne prakse stare in nove glasbe, glasbene simbolike in retorike ter glasbe
in glasbene zgodovine 20. stoletja (vključno z glasbo v pregnanstvu); avtor
knjig, med drugim o življenju in delu L. van Beethovna in A. Schönberga.
Primož Kuret (primoz.kuret@gmail.com)
je leta 1954 maturiral na Klasični gimnaziji v Ljubljani, leta 1959 z odliko di-
plomiral na Akademiji za glasbo (glasbena zgodovina) in na Filozofski fa-
kulteti (umetnostna zgodovina). Leta 1960 je dobil Prešernovo nagrado za
študente. Promoviral je leta 1965 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta
1978 je postal docent, od 1983 izredni in od 1988 redni profesor za svetov-
no glasbeno zgodovino in za zgodovino slovenske glasbe na Akademiji za
glasbo v Ljubljani. Večkrat je bil predstojnik oddelka za glasbeno pedago-
giko, v letih 1993–2001 prodekan Akademije za glasbo, v letih 2000–2004
pa predsednik Slovenskega muzikološkega društva. Med leti 1973 in 1987 je
urejal Revijo GM (glasbene mladine), več let je vodil različne odbore, član
UO Prešernovega sklada in predsednik njegove komisije za glasbo. Med
leti 2001 in 2005 je vodil Nacionalno komisijo za vsebinsko prenovo glasbe-
nega šolstva. Leta 1986 je skupaj s skladateljem M. Stibiljem ustanovil Slo-
venske glasbene dneve z vsakoletnim mednarodnim muzikološkim sim-
pozijem. Med pomembnejšimi priznanji so medalja Češke republike (1985),
častni član Accademie Filarmonica di Bologna (2001), Betettova listina
(2003), Herderjeva nagrada na Dunaju ter avstrijski častni križ za znanost
in umetnost I. reda za zasluge na področju muzikologije (2005), državna
nagrada Republike Slovenije za življenjsko delo na področju glasbenega šol-
stva (2005), Mantuanijeva nagrada (2006), red za zasluge Republike Slove-
nije (2012). Sodeloval je na številnih mednarodnih muzikoloških simpozi-
jih, kjer je predstavljal slovensko glasbo (Belgija, Bolgarija, Češka, Hrvaška,
Italija, Kanada, Latvija, Litva, Luxemburg, Nemčija, Norveška, Romunija,
Švica, Slovaške, Slovenija in Turčija).
575
