Page 578 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 578
opereta med obema svetovnima vojnama
Med pomembnejšimi deli so: Glasbeni instrumenti na srednjeveških fre
skah v Sloveniji (1973), Glasbena Ljubljana 1899–1919 (1985), Glasba in druž
ba (1988), Mahler in Ljubljana (1997 in 2011, razširjeni nemški prevod je iz-
šel 2001 na Dunaju), Slovenska filharmonija – Academia philharmonicorum
1701–2001 (2001), Zgodbe o glasbi in glasbenikih (2004), Slovenski skladatelji
v portretih Saše Šantla (skupaj z Vereno Koršič Zorn, 2005), Ljubljanska fil
harmonična družba 1794–1919 (2005), 100 let Slovenske filharmonije (2008),
Zanesenjaki in mojstri (2011). – V domačih in tujih publikacijah (Avstrija,
Bolgarija, Češka, Italija, Japonska, Nemčija, Slovaška) je objavljal razprave
o slovenski glasbi. Bil je vabljeni predavatelj na univerzah v Münchnu in v
Freiburgu im Breisgau.
Helmut Loos (hloos@uni-leipzig.de)
je študiral glasbeno pedagogiko v Bonnu (državni izpiti), nato muzikolo-
gijo, umetnostno zgodovino in filozofijo na Univerzi v Bonnu; leta 1980 je
promoviral, leta 1989 pa habilitiral. Od leta 1981 do leta 1989 je bil znanstve-
ni sodelavec Muzikološkega seminarja Univerze v Bonnu. Med letoma 1989
in 1993 je bil direktor Inštituta za vzhodnonemško glasbo v Bergisch Glad-
bachu. Od aprila 1993 je bil predstojnik katedre za historično muzikologi-
jo na Tehniški univerzi v Chemnitzu, od oktobra 2001 do marca 2017 pa na
Univerzi v Leipzigu. 22. oktobra 2003 je bil imenovan za zaslužnega profe-
sorja Glasbenega konservatorija Mikole Lisenka v Lvovu. Med letoma 2003
in 2005 je bil dekan Fakultete za zgodovino, umetnostne vede in orienta-
listiko Univerze v Leipzigu. 2. aprila 2005 je bil imenovan za častnega čla-
na Družbe za nemško glasbeno kulturo v jugovzhodni Evropi (München),
30. oktobra 2014 pa je postal častni doktor Nacionalne glasbene univerze v
Bukarešti.
Je član mednarodnih uredniških svetov revij Hudebni věda (Praga), Lituvos
muzikologija (Vilna), Menotyra. Studies in Art (Vilna), Ars & Humanitas
(Ljubljana), Musicology Today (Bukarešta), Muzica. Romanian Music Ma
gazine (Bukarešta) in Studies in Penderecki (Princeton, New Jersey).
Tatjana Marković (tatjana_markovic@icloud.com)
je vodja projekta o glasbenem življenju v Banatski in Slavonski vojaški kra-
jini pri Avstrijski akademiji znanosti na Dunaju. Učila je na univerzah v
Beogradu, Gradcu, Ljubljani in na Dunaju. Je vodja študijske skupine za
glasbo in kulturne študije Mednarodnega muzikološkega društva (IMS),
urednica ali članica uredništev štirih revij ter članica uredništva enciklo-
pedije glasbe MGG za jugovzhodno Evropo. Vodila je številne mednarodne
576
Med pomembnejšimi deli so: Glasbeni instrumenti na srednjeveških fre
skah v Sloveniji (1973), Glasbena Ljubljana 1899–1919 (1985), Glasba in druž
ba (1988), Mahler in Ljubljana (1997 in 2011, razširjeni nemški prevod je iz-
šel 2001 na Dunaju), Slovenska filharmonija – Academia philharmonicorum
1701–2001 (2001), Zgodbe o glasbi in glasbenikih (2004), Slovenski skladatelji
v portretih Saše Šantla (skupaj z Vereno Koršič Zorn, 2005), Ljubljanska fil
harmonična družba 1794–1919 (2005), 100 let Slovenske filharmonije (2008),
Zanesenjaki in mojstri (2011). – V domačih in tujih publikacijah (Avstrija,
Bolgarija, Češka, Italija, Japonska, Nemčija, Slovaška) je objavljal razprave
o slovenski glasbi. Bil je vabljeni predavatelj na univerzah v Münchnu in v
Freiburgu im Breisgau.
Helmut Loos (hloos@uni-leipzig.de)
je študiral glasbeno pedagogiko v Bonnu (državni izpiti), nato muzikolo-
gijo, umetnostno zgodovino in filozofijo na Univerzi v Bonnu; leta 1980 je
promoviral, leta 1989 pa habilitiral. Od leta 1981 do leta 1989 je bil znanstve-
ni sodelavec Muzikološkega seminarja Univerze v Bonnu. Med letoma 1989
in 1993 je bil direktor Inštituta za vzhodnonemško glasbo v Bergisch Glad-
bachu. Od aprila 1993 je bil predstojnik katedre za historično muzikologi-
jo na Tehniški univerzi v Chemnitzu, od oktobra 2001 do marca 2017 pa na
Univerzi v Leipzigu. 22. oktobra 2003 je bil imenovan za zaslužnega profe-
sorja Glasbenega konservatorija Mikole Lisenka v Lvovu. Med letoma 2003
in 2005 je bil dekan Fakultete za zgodovino, umetnostne vede in orienta-
listiko Univerze v Leipzigu. 2. aprila 2005 je bil imenovan za častnega čla-
na Družbe za nemško glasbeno kulturo v jugovzhodni Evropi (München),
30. oktobra 2014 pa je postal častni doktor Nacionalne glasbene univerze v
Bukarešti.
Je član mednarodnih uredniških svetov revij Hudebni věda (Praga), Lituvos
muzikologija (Vilna), Menotyra. Studies in Art (Vilna), Ars & Humanitas
(Ljubljana), Musicology Today (Bukarešta), Muzica. Romanian Music Ma
gazine (Bukarešta) in Studies in Penderecki (Princeton, New Jersey).
Tatjana Marković (tatjana_markovic@icloud.com)
je vodja projekta o glasbenem življenju v Banatski in Slavonski vojaški kra-
jini pri Avstrijski akademiji znanosti na Dunaju. Učila je na univerzah v
Beogradu, Gradcu, Ljubljani in na Dunaju. Je vodja študijske skupine za
glasbo in kulturne študije Mednarodnega muzikološkega društva (IMS),
urednica ali članica uredništev štirih revij ter članica uredništva enciklo-
pedije glasbe MGG za jugovzhodno Evropo. Vodila je številne mednarodne
576
