Page 120 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 120
gor Kovačič
hovo kasnejšo obdelavo v geografskih informacijskih sistemih. Prispevek se
osredotoča na izbrane »skrivnostne« naravne pojave in človeške strukture
ter pripovedovanja, povezana z njimi. Največ pozornosti je namenjenih vo-
dnemu pojavu Jezero, jugozahodno od vzpetin Ajdovščina in Čuk. Gre za na-
ravni vodni objekt, kjer se voda zaradi posebne lege skladov flišnih kamnin
podzemeljsko steka v kotanjo. Hidrološko posebnost kotanje so ljudje pre-
poznali in območje utrdili z nasipom, katerega del so tudi »nenavadni« bloki
apnenca, ki so bili semkaj preneseni (pripeljani). Pozornost vzbuja dejstvo,
da vodni objekt ni označen na nobenem zemljevidu. Zgolj na Temeljnem
topografskem načrtu merila 1 : 5.000 se pojavlja ledinsko ime Jezero. Po-
dobno glede zapisa imena velja tudi za vzpetino Ajdovščina. Oboje priča o
posebnem pomenu obeh območij in izkazuje spoštovanje do tega prostora.
Zanimivi so objekti in grozljive pripovedi, povezane s t. i. mejnimi območji
med katastrskimi občinami ali naselji, kot sta recimo Kobilja glava, Križen
drev in Pod Lisičino. Na območju slednje je zgoščenih veliko geoloških, geo-
morfoloških in hidroloških pojavov, ki burijo človeško domišljijo. »Hudičev
stol z luknjo za rep« je korozijska vdolbina, nastala z raztapljanjem na čelu
apnenčastega sklada, medtem ko so »sledovi kolesnic ognjene kočije« na-
stali s korozijskim delovanjem polzeče vode po nagnjenem in razgaljenem
skladu apnenca. Terenski pregled območja rodiške mitske krajine je razkril
veliko pisanost naravnih in grajenih elementov pokrajine in obojim bi mo-
rali v prihodnje posvetiti več raziskovalne pozornosti.
Mythical Landscape of Rodik: Geographical Aspect
The article deals with interesting natural and anthropogenic phenomena in
the area of The mythical landscape of Rodik. By using geographical research
methods, the purpose of this paper is to explain from a geographical point of
view: (1) the presence of some interesting features of material (natural and
anthropogenic) heritage, (2) the processes that influenced their emergence
and (3) the origins of their associated narrative tradition. The research is
based on the study of digital cartographic sources, both, topographic maps
from different periods and of different scales, as well as the Franciscan
Cadastre, the study of of lidar-derived relief and the results of field work
conducted on two occasions: the first time during a prolonged period with-
out rainfall and the second time during the rainy season, which is especially
important from the point of view of studying the water phenomenon of
Jezero (Lake in translation). To measure the dimensions of natural phenom-
ena, especially in the case of Jezero, simple field equipment (tape measure)
and the ‘Input’ smartphone application were employed, which is used to
capture spatial terrain data, which can then be processed using geographic
information systems. The paper focuses on selected ‘mysterious’ natural
phenomena, structures created by humans and the narratives associated
with them. Most attention is paid to the hydrological phenomenon Jezero,
120
hovo kasnejšo obdelavo v geografskih informacijskih sistemih. Prispevek se
osredotoča na izbrane »skrivnostne« naravne pojave in človeške strukture
ter pripovedovanja, povezana z njimi. Največ pozornosti je namenjenih vo-
dnemu pojavu Jezero, jugozahodno od vzpetin Ajdovščina in Čuk. Gre za na-
ravni vodni objekt, kjer se voda zaradi posebne lege skladov flišnih kamnin
podzemeljsko steka v kotanjo. Hidrološko posebnost kotanje so ljudje pre-
poznali in območje utrdili z nasipom, katerega del so tudi »nenavadni« bloki
apnenca, ki so bili semkaj preneseni (pripeljani). Pozornost vzbuja dejstvo,
da vodni objekt ni označen na nobenem zemljevidu. Zgolj na Temeljnem
topografskem načrtu merila 1 : 5.000 se pojavlja ledinsko ime Jezero. Po-
dobno glede zapisa imena velja tudi za vzpetino Ajdovščina. Oboje priča o
posebnem pomenu obeh območij in izkazuje spoštovanje do tega prostora.
Zanimivi so objekti in grozljive pripovedi, povezane s t. i. mejnimi območji
med katastrskimi občinami ali naselji, kot sta recimo Kobilja glava, Križen
drev in Pod Lisičino. Na območju slednje je zgoščenih veliko geoloških, geo-
morfoloških in hidroloških pojavov, ki burijo človeško domišljijo. »Hudičev
stol z luknjo za rep« je korozijska vdolbina, nastala z raztapljanjem na čelu
apnenčastega sklada, medtem ko so »sledovi kolesnic ognjene kočije« na-
stali s korozijskim delovanjem polzeče vode po nagnjenem in razgaljenem
skladu apnenca. Terenski pregled območja rodiške mitske krajine je razkril
veliko pisanost naravnih in grajenih elementov pokrajine in obojim bi mo-
rali v prihodnje posvetiti več raziskovalne pozornosti.
Mythical Landscape of Rodik: Geographical Aspect
The article deals with interesting natural and anthropogenic phenomena in
the area of The mythical landscape of Rodik. By using geographical research
methods, the purpose of this paper is to explain from a geographical point of
view: (1) the presence of some interesting features of material (natural and
anthropogenic) heritage, (2) the processes that influenced their emergence
and (3) the origins of their associated narrative tradition. The research is
based on the study of digital cartographic sources, both, topographic maps
from different periods and of different scales, as well as the Franciscan
Cadastre, the study of of lidar-derived relief and the results of field work
conducted on two occasions: the first time during a prolonged period with-
out rainfall and the second time during the rainy season, which is especially
important from the point of view of studying the water phenomenon of
Jezero (Lake in translation). To measure the dimensions of natural phenom-
ena, especially in the case of Jezero, simple field equipment (tape measure)
and the ‘Input’ smartphone application were employed, which is used to
capture spatial terrain data, which can then be processed using geographic
information systems. The paper focuses on selected ‘mysterious’ natural
phenomena, structures created by humans and the narratives associated
with them. Most attention is paid to the hydrological phenomenon Jezero,
120
