Page 48 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 48
ja Hrobat Virloget
———. 2015. »Nočni bojevniki: kmečke herezije in čarovništvo na Sloven-
skem in v Furlaniji.« V Nesnovna krajina Krasa, ur. K. Hrobat Virloget in
P. Kavrečič, 35–48. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
———. 2019. Šelest divjine: zeleno dno našega kozmosa. Ljubljana: Beletrina.
Toporov, V. N. 2002. Predzgodovina književnosti pri Slovanih: poskus rekon-
strukcije. Zbirka Županičeva knjižnica 9. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
van der Port, M., in B. Meyer. 2018. »Introduction: Heritage Dynamics; Po-
litics of Authentication, Aesthetics of Persuasion and the Cultural Pro-
duction of the Real.« V Sense and Essence: Heritage and the Cultural Con-
struction of the Real, ur. M. van de Port in B. Meyer, 1–39. New York:
Berghahn.
Van Gennep, A. 1981. Les Rites de Passage. Pariz: Picard.
Veyne, P. 1998. So Grki verjeli v svoje mite? Esej o konstitutivni imaginaciji.
Ljubljana: Založba /*cf.
Vince-Pallua, J. 2018. »A Newly Discovered Figurative Representation of the
Mythical Baba – ‘Old Baba Vukoša’ in St. Mary Church of Gračišće in Is-
tria.« V Sacralization of Landscape and Sacred Places, ur. J. Belaj, M. Belaj,
S. Krznar, T. Sekelj Ivančan in T. Tkalčec, 105–116. Zagreb: Institute of
Archaeology.
Young, S. 2020. »Public Bogies and Supernatural Landscapes in North-West-
ern England in the 1800s.« Time and Mind 14 (4): 399–424.
Mitska krajina: razmisleki in smernice za mitski park
Članek obravnava nove vidike v raziskovanju mitske krajine na primeru
skupne turistične destinacije Mitski park v Rodiku na Krasu in v Trebišćih
pri Mošćenički Dragi. Preden lahko sploh analiziramo ohranjenost mitske
krajine, je potrebno najprej razumeti, kako in zakaj se kolektivni spomin
sploh ohranja v prostoru, kar avtorica pokaže v prvem delu, predvsem na
osnovi razprav o materializaciji krščanskega kolektivnega spomina v Sveti
deželi (Halbwachs 1971; 2001). Poleg materialnosti krajine, ki daje iluzijo
o večnem trajanju, igra pomembno vlogo tudi plastenje dediščine, saj prek
usidranja novih v stare tradicije prve pridobijo na avtoriteti in si prilastijo
simbolni pomen starejše dediščine. Ob tem se sproža vprašanje različnih
verovanjskih sistemov oziroma, po Veynu (1998), resničnostnih programov,
ki se lahko nalagajo drug čez drugega v prostoru oziroma lahko tudi soob-
stajajo. O tem priča izročilo s Krasa, pri katerem so ob krščanskih apotro-
pejskih znakih hkrati podali še starejše (Čok 2015). To dvojnost verovanj je
mogoče pojasniti s trditvijo, da temelj verovanj ni prepričanje, ampak, prav
nasprotno, dvom (Severi 2015), zato smo mnogokje priča različnim fluidnim
verovanjskim identitetam, odvisnih od konteksta prostora in časa (Jordan
2003).
Pri analizi mitske krajine Rodika in Trebišć si avtorica najprej zastavi vpra-
48
———. 2015. »Nočni bojevniki: kmečke herezije in čarovništvo na Sloven-
skem in v Furlaniji.« V Nesnovna krajina Krasa, ur. K. Hrobat Virloget in
P. Kavrečič, 35–48. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
———. 2019. Šelest divjine: zeleno dno našega kozmosa. Ljubljana: Beletrina.
Toporov, V. N. 2002. Predzgodovina književnosti pri Slovanih: poskus rekon-
strukcije. Zbirka Županičeva knjižnica 9. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
van der Port, M., in B. Meyer. 2018. »Introduction: Heritage Dynamics; Po-
litics of Authentication, Aesthetics of Persuasion and the Cultural Pro-
duction of the Real.« V Sense and Essence: Heritage and the Cultural Con-
struction of the Real, ur. M. van de Port in B. Meyer, 1–39. New York:
Berghahn.
Van Gennep, A. 1981. Les Rites de Passage. Pariz: Picard.
Veyne, P. 1998. So Grki verjeli v svoje mite? Esej o konstitutivni imaginaciji.
Ljubljana: Založba /*cf.
Vince-Pallua, J. 2018. »A Newly Discovered Figurative Representation of the
Mythical Baba – ‘Old Baba Vukoša’ in St. Mary Church of Gračišće in Is-
tria.« V Sacralization of Landscape and Sacred Places, ur. J. Belaj, M. Belaj,
S. Krznar, T. Sekelj Ivančan in T. Tkalčec, 105–116. Zagreb: Institute of
Archaeology.
Young, S. 2020. »Public Bogies and Supernatural Landscapes in North-West-
ern England in the 1800s.« Time and Mind 14 (4): 399–424.
Mitska krajina: razmisleki in smernice za mitski park
Članek obravnava nove vidike v raziskovanju mitske krajine na primeru
skupne turistične destinacije Mitski park v Rodiku na Krasu in v Trebišćih
pri Mošćenički Dragi. Preden lahko sploh analiziramo ohranjenost mitske
krajine, je potrebno najprej razumeti, kako in zakaj se kolektivni spomin
sploh ohranja v prostoru, kar avtorica pokaže v prvem delu, predvsem na
osnovi razprav o materializaciji krščanskega kolektivnega spomina v Sveti
deželi (Halbwachs 1971; 2001). Poleg materialnosti krajine, ki daje iluzijo
o večnem trajanju, igra pomembno vlogo tudi plastenje dediščine, saj prek
usidranja novih v stare tradicije prve pridobijo na avtoriteti in si prilastijo
simbolni pomen starejše dediščine. Ob tem se sproža vprašanje različnih
verovanjskih sistemov oziroma, po Veynu (1998), resničnostnih programov,
ki se lahko nalagajo drug čez drugega v prostoru oziroma lahko tudi soob-
stajajo. O tem priča izročilo s Krasa, pri katerem so ob krščanskih apotro-
pejskih znakih hkrati podali še starejše (Čok 2015). To dvojnost verovanj je
mogoče pojasniti s trditvijo, da temelj verovanj ni prepričanje, ampak, prav
nasprotno, dvom (Severi 2015), zato smo mnogokje priča različnim fluidnim
verovanjskim identitetam, odvisnih od konteksta prostora in časa (Jordan
2003).
Pri analizi mitske krajine Rodika in Trebišć si avtorica najprej zastavi vpra-
48
