Page 50 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 50
ja Hrobat Virloget
pozicije bab in njihova navezava na mitske toponime, ki izhajajo iz besede
deva ter drugi toponimi. Po izročilih sodeč je baba temeljni element v koz-
mološkem sistemu, saj jo še danes najdemo v mnogih vaških prostorih. Med
drugim je tudi ena izmed temeljnih točk v sistemu tročana pri t. i. starover-
cih (Medvešček 2015; Pleterski 2015). Avtorica hkrati opozarja na spremen-
ljivost izročila in s tem tudi mitskih toponimov, ki se prav na primeru Babe
iz Rodika izkažejo za nestalne in za predmet različnih interpretacij.
Analiza mitske krajine se zaključuje v nadgradnji spoznanj o »svetosti« ka-
tastrskih mej, na katerih folklorna in obredna izročila nakazujejo ne le stik
med dvema vaškima prostoroma, temveč tudi stik med svetom živih in on-
stranskim svetom (Hrobat 2010a; Young 2020).
Poglavje se zaključuje s smernicami in problemi pri ohranjanju pripove-
dnega izročila v Mitskem parku. Posebej je poudarjeno, da bo park, v kolikor
bo pripovedno izročilo ostalo le v »okameneli« obliki sodobne prezentacije
in ne bo (znova) zaživelo v pripovedovanjih ljudi, izgubil smisel. Avtorica po-
sebej svari pred nevarnostmi banalizacije pripovednega izročila, napačnih
interpretacij, ko se namesto o pripovednem ali mitskem izročilu napačno
govori o mitih, ki v Evropi niso ohranjeni. Poudarja tudi pomen povezave
pripovednega izročila s krajino. Zadnje svarilo velja povsem zmotnemu po-
vezovanju mitskega izročila s sodobnimi nacionalnimi identitetami, pri če-
mer mora biti stroka še posebej kritično angažirana. Avtorica, ki je na pod-
lagi raziskav v sodelovanju z lokalno skupnostjo zastavila Mitski park, se v
zaključku sprašuje, koliko bo pripovedno izročilo, ki smo ga v parku »oka-
meneli«, tudi zaživelo v svoji kreativnosti, spremenljivosti, torej, ali lahko
dediščina spet postane tradicija? In kako se bo nesnovna dediščina spreme-
nila z intervencijo turizma in etnologije?
Mythical Landscape: Reflections and Guidelines
for the Mythical Park
The article discusses new aspects of research into the mythical landscape
based on the example of the joint cross-border tourist destination, Mythical
Park, in Rodik in the Karst region and in Trebišće near Mošćenička Draga.
Before any analysis regarding the preservation of the mythical landscape, it
is necessary to understand how and why the collective memory preserves
itself in the space, which the author presents in the first part, mainly on the
basis of discussions on the materialisation of Christian collective memory
in the Holy Land (Halbwachs 1971; 2001). In addition to the material aspect
of the landscape that creates the illusion of eternal duration, an important
role is played by the stratification of heritage, because through the root-
ing of new traditions in ancient ones, the former gain authority and carry
symbolic meaning of the older heritage. This raises the question of different
belief systems or, according to Paul Veyne (1998), reality programmes that
can be built on each other in space or can coexist. The evidence of this can be
50
pozicije bab in njihova navezava na mitske toponime, ki izhajajo iz besede
deva ter drugi toponimi. Po izročilih sodeč je baba temeljni element v koz-
mološkem sistemu, saj jo še danes najdemo v mnogih vaških prostorih. Med
drugim je tudi ena izmed temeljnih točk v sistemu tročana pri t. i. starover-
cih (Medvešček 2015; Pleterski 2015). Avtorica hkrati opozarja na spremen-
ljivost izročila in s tem tudi mitskih toponimov, ki se prav na primeru Babe
iz Rodika izkažejo za nestalne in za predmet različnih interpretacij.
Analiza mitske krajine se zaključuje v nadgradnji spoznanj o »svetosti« ka-
tastrskih mej, na katerih folklorna in obredna izročila nakazujejo ne le stik
med dvema vaškima prostoroma, temveč tudi stik med svetom živih in on-
stranskim svetom (Hrobat 2010a; Young 2020).
Poglavje se zaključuje s smernicami in problemi pri ohranjanju pripove-
dnega izročila v Mitskem parku. Posebej je poudarjeno, da bo park, v kolikor
bo pripovedno izročilo ostalo le v »okameneli« obliki sodobne prezentacije
in ne bo (znova) zaživelo v pripovedovanjih ljudi, izgubil smisel. Avtorica po-
sebej svari pred nevarnostmi banalizacije pripovednega izročila, napačnih
interpretacij, ko se namesto o pripovednem ali mitskem izročilu napačno
govori o mitih, ki v Evropi niso ohranjeni. Poudarja tudi pomen povezave
pripovednega izročila s krajino. Zadnje svarilo velja povsem zmotnemu po-
vezovanju mitskega izročila s sodobnimi nacionalnimi identitetami, pri če-
mer mora biti stroka še posebej kritično angažirana. Avtorica, ki je na pod-
lagi raziskav v sodelovanju z lokalno skupnostjo zastavila Mitski park, se v
zaključku sprašuje, koliko bo pripovedno izročilo, ki smo ga v parku »oka-
meneli«, tudi zaživelo v svoji kreativnosti, spremenljivosti, torej, ali lahko
dediščina spet postane tradicija? In kako se bo nesnovna dediščina spreme-
nila z intervencijo turizma in etnologije?
Mythical Landscape: Reflections and Guidelines
for the Mythical Park
The article discusses new aspects of research into the mythical landscape
based on the example of the joint cross-border tourist destination, Mythical
Park, in Rodik in the Karst region and in Trebišće near Mošćenička Draga.
Before any analysis regarding the preservation of the mythical landscape, it
is necessary to understand how and why the collective memory preserves
itself in the space, which the author presents in the first part, mainly on the
basis of discussions on the materialisation of Christian collective memory
in the Holy Land (Halbwachs 1971; 2001). In addition to the material aspect
of the landscape that creates the illusion of eternal duration, an important
role is played by the stratification of heritage, because through the root-
ing of new traditions in ancient ones, the former gain authority and carry
symbolic meaning of the older heritage. This raises the question of different
belief systems or, according to Paul Veyne (1998), reality programmes that
can be built on each other in space or can coexist. The evidence of this can be
50
