Page 69 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 69
Slika Rodika izpred dveh stoletij
Preglednica 3 Stalež živine in zmogljivost hlevskih prostorov (1819/1830)
Vrsta živine Stalež Rodik Stalež Rodik Zmogljivost hlevov
(brez Kozi- in Kozina
ne?) / Rodik Kozina Skupaj
( hlevov) ( hlevi)
Konji
Voli
Krave
Ovce
Prašiči
glav goveda in 100 ovc; pripadal je Blažu Gropajcu, daleč največjemu živi-
norejcu v katastrski občni Rodik. V večini hlevov v vasi Rodik pa je bilo
prostora za do dve kravi (44), veliko je bilo tudi takih, v katerih so lahko
domovale do štiri ovce (40), in takih, kjer je svoj prostor mogel najti največ
en prašič (45). Po drugi strani so le trije hlevi zmogli pet ali več glav goveda,
za trideset ali več ovc jih je bilo 5, za več kot dva prašiča pa le 5. Te vrednosti
nam povedo, da je bila večina hlevov majhnih in nam na svoj način nakazu-
jejo, da je bila razslojenost na vasi precejšnja, čeprav so navedeni podatki
merilo velikosti prostorov, ne pa neposredno tudi socialnih razlik, saj je v
nekaterih primerih posamezen gospodar lahko posedoval po več poslopij,
v drugih pa je bilo pod isto hišno številko povezanih več gospodarjev in
vsak od njih je razpolagal s svojimi prostorskimi zmogljivostmi. Poleg tega
velikost hleva še ne pomeni, da je bil tudi zapolnjen z živino. Vsekakor je
največji hlev v Rodiku pripadal Andreju Prelcu, v njem je bilo prostora za
5 glav goveda in 50 ovc, Martin Čebohin pa je imel največ prostora za go-
vedo, in sicer za 8 glav, a skoraj polovica vseh hlevov na vasi je zmogla do
2 kravi, 5 ovc in 2 prašiča (preglednici 4 in 5).
Prevladujoča usmerjenost katastra v kmetijsko dimenzijo prostora, ze-
mlje in naselij se neizogibno zrcali v informacijah, ki jih nudi, vključno
z opredelitvijo dejavnosti in stanu prebivalstva kot izključno kmečkega.
Kljub temu se s pozornejšim naborom raztresenih omemb slika razširi in
obogati do mere, ko se vaška stvarnost vendarle izkaže za kompleksnejšo.
Tako ob trditvi, da se v katastrski občini Rodik »ne izvaja nobena gospo-
darska dejavnost [industria] razen obdelovanja zemlje«, poročilo cenilnega
operata že v naslednjem stavku pove, da je tu mogoče našteti ne ravno za-
nemarljivo število »14, ki imajo patent, in to so mali trgovci, gostilničarji,
mesarji, krojači, čevljarji in drugi, ki izvajajo nek poklic« ter so kot taki pri-
glašeni (imajo patent).
69
Preglednica 3 Stalež živine in zmogljivost hlevskih prostorov (1819/1830)
Vrsta živine Stalež Rodik Stalež Rodik Zmogljivost hlevov
(brez Kozi- in Kozina
ne?) / Rodik Kozina Skupaj
( hlevov) ( hlevi)
Konji
Voli
Krave
Ovce
Prašiči
glav goveda in 100 ovc; pripadal je Blažu Gropajcu, daleč največjemu živi-
norejcu v katastrski občni Rodik. V večini hlevov v vasi Rodik pa je bilo
prostora za do dve kravi (44), veliko je bilo tudi takih, v katerih so lahko
domovale do štiri ovce (40), in takih, kjer je svoj prostor mogel najti največ
en prašič (45). Po drugi strani so le trije hlevi zmogli pet ali več glav goveda,
za trideset ali več ovc jih je bilo 5, za več kot dva prašiča pa le 5. Te vrednosti
nam povedo, da je bila večina hlevov majhnih in nam na svoj način nakazu-
jejo, da je bila razslojenost na vasi precejšnja, čeprav so navedeni podatki
merilo velikosti prostorov, ne pa neposredno tudi socialnih razlik, saj je v
nekaterih primerih posamezen gospodar lahko posedoval po več poslopij,
v drugih pa je bilo pod isto hišno številko povezanih več gospodarjev in
vsak od njih je razpolagal s svojimi prostorskimi zmogljivostmi. Poleg tega
velikost hleva še ne pomeni, da je bil tudi zapolnjen z živino. Vsekakor je
največji hlev v Rodiku pripadal Andreju Prelcu, v njem je bilo prostora za
5 glav goveda in 50 ovc, Martin Čebohin pa je imel največ prostora za go-
vedo, in sicer za 8 glav, a skoraj polovica vseh hlevov na vasi je zmogla do
2 kravi, 5 ovc in 2 prašiča (preglednici 4 in 5).
Prevladujoča usmerjenost katastra v kmetijsko dimenzijo prostora, ze-
mlje in naselij se neizogibno zrcali v informacijah, ki jih nudi, vključno
z opredelitvijo dejavnosti in stanu prebivalstva kot izključno kmečkega.
Kljub temu se s pozornejšim naborom raztresenih omemb slika razširi in
obogati do mere, ko se vaška stvarnost vendarle izkaže za kompleksnejšo.
Tako ob trditvi, da se v katastrski občini Rodik »ne izvaja nobena gospo-
darska dejavnost [industria] razen obdelovanja zemlje«, poročilo cenilnega
operata že v naslednjem stavku pove, da je tu mogoče našteti ne ravno za-
nemarljivo število »14, ki imajo patent, in to so mali trgovci, gostilničarji,
mesarji, krojači, čevljarji in drugi, ki izvajajo nek poklic« ter so kot taki pri-
glašeni (imajo patent).
69
