Page 66 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 66
ksander Panjek
suša, posluša, če je muoča, stuča. Danes je od Sirkovega mlina ostalo
le ledinsko ime Pri malnu. [Peršolja 2009, 39–40]
Ljudsko izročilo torej potrjuje obstoj mlina in izgradnjo umetnega zajetja
z jezom, vsaj v navedenem pričevanju pa ne pozna več daljšega kanala ter
še starejšega jezera. Drugje je zabeležena časovno neopredeljena informa-
cija, vsekakor iz novejšega obdobja, da so prali v »Pravniku ob melinskem
vodnem zajetju ali pa v Zalogih« (Peršolja 1997, 139), kar verjetno pomeni
isti kraj ob starem mlinu. Na podlagi vsega navedenega je možno postaviti
hipotezo, da se je z zajezitvijo (sezonskih, morda hudourniških) voda, ki so
ustvarjale (občasno) jezero, ustvarila regulacija, ki je omogočala vsaj sezon-
sko delovanje mlina in preprečevala poplavljanje zemljišč (kanal namesto
bivšega »jezera«), tako da jih je bilo mogoče obdelovati, ne da bi zaradi tega
izgubili vodni vir (voda je ostajala v kanalu). Preostali, na karti Franciscej-
skega tanjše narisani, vodotoki pa so bili verjetno občasnejše narave, to je
hudourniške ali pa kraške, saj so vznikali in ponikali.
O navidezni izključno kmečki podobi vasi
Poročilo iz leta 1830 stanje vasi opisuje v turobnih odtenkih, ki so sicer
skupni večini katastrskih opisov naselij in kmečkih domovanj na tem ob-
močju, kar kaže na to, da poleg stvarnosti zrcalijo tudi pogled zunanjega
urbanega opazovalca. A v našem primeru izstopa izreden dejavnik. »V vasi
Rodik se hiše tiščijo vse skupaj, med njimi se nahaja župnijska cerkev [. . .]
Tu ni nobene šole, niti nobenega omembe vrednega predmeta, tudi se ne
ve za kak zgodovinski dogodek.« Hiše v Rodiku so bile »vse grajene iz ka-
mna, vezanega z malto in krite z rženo slamo. Njihovo stanje je bedno,
posebej po nesrečnem požaru, ki so ga utrpele decembra 1816, ko so bile v
tej okoliščini v veliki večini uničene. Njihovo sedanje stanje je tesno, nizke
in mračne so, grajene brez vsakega reda. Taka so tudi gospodarska poslop-
ja.« Turobnost te slike je torej izrecna posledica uničujočega požara, kar po
vsej verjetnosti velja tudi za slamnato kritino. Na Krasu so bila namreč te-
daj s slamo krita le redka domovanja, medtem ko je bila slamnata kritina
pravilo za gospodarska poslopja. Zato lahko sklepamo, da so v Rodiku po
požaru ukrepali tako, da so hiše prekrili s slamo kot obliko čim hitrejše in
cenejše obnove ostrešij ter da je tako stanje vztrajalo še desetletje in pol
kasneje.
V rodiškem protokolu stavbnih parcel iz leta 1820 je mogoče našteti sku-
paj 109 različnih stavb, od katerih je 7 sestavljalo zaselek Kozina, ki ga iz-
vzemamo iz nadaljnje analize, tako da sta samemu Rodiku pripadali 102.
66
suša, posluša, če je muoča, stuča. Danes je od Sirkovega mlina ostalo
le ledinsko ime Pri malnu. [Peršolja 2009, 39–40]
Ljudsko izročilo torej potrjuje obstoj mlina in izgradnjo umetnega zajetja
z jezom, vsaj v navedenem pričevanju pa ne pozna več daljšega kanala ter
še starejšega jezera. Drugje je zabeležena časovno neopredeljena informa-
cija, vsekakor iz novejšega obdobja, da so prali v »Pravniku ob melinskem
vodnem zajetju ali pa v Zalogih« (Peršolja 1997, 139), kar verjetno pomeni
isti kraj ob starem mlinu. Na podlagi vsega navedenega je možno postaviti
hipotezo, da se je z zajezitvijo (sezonskih, morda hudourniških) voda, ki so
ustvarjale (občasno) jezero, ustvarila regulacija, ki je omogočala vsaj sezon-
sko delovanje mlina in preprečevala poplavljanje zemljišč (kanal namesto
bivšega »jezera«), tako da jih je bilo mogoče obdelovati, ne da bi zaradi tega
izgubili vodni vir (voda je ostajala v kanalu). Preostali, na karti Franciscej-
skega tanjše narisani, vodotoki pa so bili verjetno občasnejše narave, to je
hudourniške ali pa kraške, saj so vznikali in ponikali.
O navidezni izključno kmečki podobi vasi
Poročilo iz leta 1830 stanje vasi opisuje v turobnih odtenkih, ki so sicer
skupni večini katastrskih opisov naselij in kmečkih domovanj na tem ob-
močju, kar kaže na to, da poleg stvarnosti zrcalijo tudi pogled zunanjega
urbanega opazovalca. A v našem primeru izstopa izreden dejavnik. »V vasi
Rodik se hiše tiščijo vse skupaj, med njimi se nahaja župnijska cerkev [. . .]
Tu ni nobene šole, niti nobenega omembe vrednega predmeta, tudi se ne
ve za kak zgodovinski dogodek.« Hiše v Rodiku so bile »vse grajene iz ka-
mna, vezanega z malto in krite z rženo slamo. Njihovo stanje je bedno,
posebej po nesrečnem požaru, ki so ga utrpele decembra 1816, ko so bile v
tej okoliščini v veliki večini uničene. Njihovo sedanje stanje je tesno, nizke
in mračne so, grajene brez vsakega reda. Taka so tudi gospodarska poslop-
ja.« Turobnost te slike je torej izrecna posledica uničujočega požara, kar po
vsej verjetnosti velja tudi za slamnato kritino. Na Krasu so bila namreč te-
daj s slamo krita le redka domovanja, medtem ko je bila slamnata kritina
pravilo za gospodarska poslopja. Zato lahko sklepamo, da so v Rodiku po
požaru ukrepali tako, da so hiše prekrili s slamo kot obliko čim hitrejše in
cenejše obnove ostrešij ter da je tako stanje vztrajalo še desetletje in pol
kasneje.
V rodiškem protokolu stavbnih parcel iz leta 1820 je mogoče našteti sku-
paj 109 različnih stavb, od katerih je 7 sestavljalo zaselek Kozina, ki ga iz-
vzemamo iz nadaljnje analize, tako da sta samemu Rodiku pripadali 102.
66
