Page 68 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 68
ksander Panjek
476 Rodičanov. Ko odštejemo javne stavbe, dvorišča, gospodarska in druga
poslopja in ob upoštevanju deleža enonadstropnih stanovanjskih stavb ter
dejstva, da so bili hišni zidovi dokaj debeli, pridemo do ocene, da je vsak
Rodičan v povprečju razpolagal z 11 do 14 kvadratnih metrov bivalne povr-
šine v stanovanjskih stavbah.⁴
Pri gospodarskih poslopjih so v popisu stavb kot obliko meritve njihove
zmogljivosti navedli število glav različne živine, za katere je bil prostor v
hlevskem delu. Na tej podlagi je mogoče izračunati, da je bilo v rodiških
hlevih prostora za skupaj 158 glav goveda, 458 ovc, 84 prašičev in enega
konja, s čimer so ocenjene zmogljivosti presegale popisani stalež živine,
kakršnega izkazujejo podatki tako v vprašalniku (1819) kot v poročilu ope-
rata. Slednji je povzet po uradni konskripciji iz leta 1827 (prašiči so prešteti
kasneje, posebej za namen katastra), med njima pa so opazne razlike (pre-
glednica 3). Bistveno nižje število ovc in goveda v letu 1819 je lahko stvar
namernega prikrivanja s strani predstavnikov Rodičanov ali pa dejstva, da
so tedaj vaški možje navedli število le za vas Rodik, ne pa tudi za zaselek
Kozino, katere podatki so zajeti v vrednostih za leto 1827/1830. Kljub temu
je razlika v vrednostih tolikšna, da je kot dodatno razlago mogoče pomisliti
na posledice požara, ki je Rodik zajel le poltretje leto pred zapisom vpra-
šalnika in prav gotovo poškodoval hleve, morda povzročil tudi pogin živine
in njeno prodajo za pridobivanje sredstev, potrebnih za obnovo stavbnega
fonda. Vsekakor podatki nakazujejo izboljšanje staleža živine med letoma
1819 in 1830 (preglednica 3).
Gospodarskih poslopij, uporabnih v hlevske namene, je bilo v Rodiku 66,
na Kozini pa le 3, a je bila njihova zmogljivost zelo različna, saj so bili na
Kozini nadpovprečno prostorni, tu je tudi najti največjega, ki je zmogel 14
⁴ Stavbnih površin je bilo po Franciscejskem katastru skupaj za 62 m2 na prebivalca. Oce-
nimo, da so dvorišča (pri cerkvi pokopališče) obsegali polovico stavbnih površin, in nam
tako ostane 31 m2 na prebivalca. Od te površine odštejemo 7 iz naslova podrtij in ruše-
vin (7 primerov od skupaj 102 stavb), 4 za 3 javna poslopja (cerkev obračunamo z dvojno
površino, ker je večja od povprečne stavbe) ter dodatne 4 za 4 druga poslopja, tako da
skupaj odvzamemo 15 stavbnih površin, ostane 26,35 m2 na prebivalca. To vrednost raz-
polovimo na podlagi ocene, da je na gospodarska poslopja odpadla polovica površine, nakar
nam preostane 13,175 m2 bivanjske površine na prebivalca. Tej vrednosti dodamo 36,6 po-
vršine na podlagi odstotka enonadstropnih stavb, s čimer dobimo 18 m2 bivanjske površine
na prebivalca, ki pa je bruto vrednost v smislu, da vsebuje tudi zidove stanovanjskih stavb.
Ker so bili ti dokaj debeli, je mogoče oceniti, da so zasedali med 20 do 40 bruto površine,
odvisno od velikosti stavbe (manjša je stavba, večji delež površine odpade na zidove). Po tej
poti je mogoče oceniti, da je vsakemu Rodičanu pripadlo med 10,8 in 14,4 m2 neto bivanjske
površine v stanovanjski stavbi.
68
476 Rodičanov. Ko odštejemo javne stavbe, dvorišča, gospodarska in druga
poslopja in ob upoštevanju deleža enonadstropnih stanovanjskih stavb ter
dejstva, da so bili hišni zidovi dokaj debeli, pridemo do ocene, da je vsak
Rodičan v povprečju razpolagal z 11 do 14 kvadratnih metrov bivalne povr-
šine v stanovanjskih stavbah.⁴
Pri gospodarskih poslopjih so v popisu stavb kot obliko meritve njihove
zmogljivosti navedli število glav različne živine, za katere je bil prostor v
hlevskem delu. Na tej podlagi je mogoče izračunati, da je bilo v rodiških
hlevih prostora za skupaj 158 glav goveda, 458 ovc, 84 prašičev in enega
konja, s čimer so ocenjene zmogljivosti presegale popisani stalež živine,
kakršnega izkazujejo podatki tako v vprašalniku (1819) kot v poročilu ope-
rata. Slednji je povzet po uradni konskripciji iz leta 1827 (prašiči so prešteti
kasneje, posebej za namen katastra), med njima pa so opazne razlike (pre-
glednica 3). Bistveno nižje število ovc in goveda v letu 1819 je lahko stvar
namernega prikrivanja s strani predstavnikov Rodičanov ali pa dejstva, da
so tedaj vaški možje navedli število le za vas Rodik, ne pa tudi za zaselek
Kozino, katere podatki so zajeti v vrednostih za leto 1827/1830. Kljub temu
je razlika v vrednostih tolikšna, da je kot dodatno razlago mogoče pomisliti
na posledice požara, ki je Rodik zajel le poltretje leto pred zapisom vpra-
šalnika in prav gotovo poškodoval hleve, morda povzročil tudi pogin živine
in njeno prodajo za pridobivanje sredstev, potrebnih za obnovo stavbnega
fonda. Vsekakor podatki nakazujejo izboljšanje staleža živine med letoma
1819 in 1830 (preglednica 3).
Gospodarskih poslopij, uporabnih v hlevske namene, je bilo v Rodiku 66,
na Kozini pa le 3, a je bila njihova zmogljivost zelo različna, saj so bili na
Kozini nadpovprečno prostorni, tu je tudi najti največjega, ki je zmogel 14
⁴ Stavbnih površin je bilo po Franciscejskem katastru skupaj za 62 m2 na prebivalca. Oce-
nimo, da so dvorišča (pri cerkvi pokopališče) obsegali polovico stavbnih površin, in nam
tako ostane 31 m2 na prebivalca. Od te površine odštejemo 7 iz naslova podrtij in ruše-
vin (7 primerov od skupaj 102 stavb), 4 za 3 javna poslopja (cerkev obračunamo z dvojno
površino, ker je večja od povprečne stavbe) ter dodatne 4 za 4 druga poslopja, tako da
skupaj odvzamemo 15 stavbnih površin, ostane 26,35 m2 na prebivalca. To vrednost raz-
polovimo na podlagi ocene, da je na gospodarska poslopja odpadla polovica površine, nakar
nam preostane 13,175 m2 bivanjske površine na prebivalca. Tej vrednosti dodamo 36,6 po-
vršine na podlagi odstotka enonadstropnih stavb, s čimer dobimo 18 m2 bivanjske površine
na prebivalca, ki pa je bruto vrednost v smislu, da vsebuje tudi zidove stanovanjskih stavb.
Ker so bili ti dokaj debeli, je mogoče oceniti, da so zasedali med 20 do 40 bruto površine,
odvisno od velikosti stavbe (manjša je stavba, večji delež površine odpade na zidove). Po tej
poti je mogoče oceniti, da je vsakemu Rodičanu pripadlo med 10,8 in 14,4 m2 neto bivanjske
površine v stanovanjski stavbi.
68
