Page 67 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 67
Slika Rodika izpred dveh stoletij
Preglednica 2 Vrste in višina stavb v Rodiku po številu (leto 1820)
Vrsta poslopja () () () ()
Stanovanjsko in gospodarsko poslopje
Gospodarsko poslopje
Stanovanjska hiša
Javno poslopje
Podrtija in ruševina
Drugo
Skupaj
Opombe Naslovi stolpcev: (1) pritlično, (2) enonadstropno, (3) enonadstropno stano-
vanjsko in pritlično gospodarsko, (4) skupaj.
Tu so odločno prevladovale enote, ki so združevale stanovanjsko in gospo-
darsko poslopje, takih je bilo 77, kar pomeni približno tri četrtine vseh. Vse
ostale tipologije in funkcije stavb so bile posledično manj zastopane: tako
je bilo popisanih 6 izključno gospodarskih poslopij, 4 stanovanjske hiše in
ena nedograjena, 6 podrtij in ena ruševina (nem. Steinhaufen – dobesedno
kup kamenja) ter tri javna poslopja, in sicer srenjska hiša (občinski dom),
župnišče in cerkev. Popisanih je bilo še nekaj drugih gospodarskih stavb,
h katerim se vrnemo kasneje. V opisu vasi smo prebrali oceno, da so bile
hiše v Rodiku »nizke«, a to še ne pomeni, da so bile vse pritlične. Iz popisa
stavbnih parcel namreč izhaja, da so pritlična poslopja res prevladovala,
bilo pa je tudi kar nekaj enonadstropnih. Povsem pritličnih stavb je bilo
okoli 70 (z vštetimi podrtijami), povsem enonadstropnih pa okoli 14 ,
vključno s cerkvijo, ki so jo kot tako opredelili v samem v popisu. Znotraj
najbolj razširjene tipologije stavb, to je kombinacije stanovanjskega in go-
spodarskega poslopja, je bil dokaj pogost vzorec, pri katerem je bil stano-
vanjski del enonadstropen, gospodarski pa pritličen. Zato lahko polovico
tovrstnih poslopij dodamo v izračun in ugotovimo, da je bilo dejansko 20
vseh stavb benonadstropnih (če bi ne upoštevali podrtij, pa bi ta vrednost
dosegla skoraj četrtino) – toliko višjih ostrešij je štrlelo iz res pretežno pri-
tličnega rodiškega »skylina«. Z vidika bivanjskih razmer je zanimiv delež
obeh tipologij stavb med samimi stanovanjskimi poslopji: teh je bilo 82, iz-
med katerih je bilo 30 enonadstropnih, kar pomeni dobra tretjina (36,6 ;
preglednica 2).
Z namenom, da si ustvarimo še nekoliko jasnejšo predstavo o bivanjskih
razmerah, je na podlagi podatkov o številu in tipologijah stavb (preglednica
2) ter površine stavbnih zemljišč (preglednica 7) mogoče približno izraču-
nati stanovanjsko površino, s katero je okoli leta 1830 razpolagal vsak od
67
Preglednica 2 Vrste in višina stavb v Rodiku po številu (leto 1820)
Vrsta poslopja () () () ()
Stanovanjsko in gospodarsko poslopje
Gospodarsko poslopje
Stanovanjska hiša
Javno poslopje
Podrtija in ruševina
Drugo
Skupaj
Opombe Naslovi stolpcev: (1) pritlično, (2) enonadstropno, (3) enonadstropno stano-
vanjsko in pritlično gospodarsko, (4) skupaj.
Tu so odločno prevladovale enote, ki so združevale stanovanjsko in gospo-
darsko poslopje, takih je bilo 77, kar pomeni približno tri četrtine vseh. Vse
ostale tipologije in funkcije stavb so bile posledično manj zastopane: tako
je bilo popisanih 6 izključno gospodarskih poslopij, 4 stanovanjske hiše in
ena nedograjena, 6 podrtij in ena ruševina (nem. Steinhaufen – dobesedno
kup kamenja) ter tri javna poslopja, in sicer srenjska hiša (občinski dom),
župnišče in cerkev. Popisanih je bilo še nekaj drugih gospodarskih stavb,
h katerim se vrnemo kasneje. V opisu vasi smo prebrali oceno, da so bile
hiše v Rodiku »nizke«, a to še ne pomeni, da so bile vse pritlične. Iz popisa
stavbnih parcel namreč izhaja, da so pritlična poslopja res prevladovala,
bilo pa je tudi kar nekaj enonadstropnih. Povsem pritličnih stavb je bilo
okoli 70 (z vštetimi podrtijami), povsem enonadstropnih pa okoli 14 ,
vključno s cerkvijo, ki so jo kot tako opredelili v samem v popisu. Znotraj
najbolj razširjene tipologije stavb, to je kombinacije stanovanjskega in go-
spodarskega poslopja, je bil dokaj pogost vzorec, pri katerem je bil stano-
vanjski del enonadstropen, gospodarski pa pritličen. Zato lahko polovico
tovrstnih poslopij dodamo v izračun in ugotovimo, da je bilo dejansko 20
vseh stavb benonadstropnih (če bi ne upoštevali podrtij, pa bi ta vrednost
dosegla skoraj četrtino) – toliko višjih ostrešij je štrlelo iz res pretežno pri-
tličnega rodiškega »skylina«. Z vidika bivanjskih razmer je zanimiv delež
obeh tipologij stavb med samimi stanovanjskimi poslopji: teh je bilo 82, iz-
med katerih je bilo 30 enonadstropnih, kar pomeni dobra tretjina (36,6 ;
preglednica 2).
Z namenom, da si ustvarimo še nekoliko jasnejšo predstavo o bivanjskih
razmerah, je na podlagi podatkov o številu in tipologijah stavb (preglednica
2) ter površine stavbnih zemljišč (preglednica 7) mogoče približno izraču-
nati stanovanjsko površino, s katero je okoli leta 1830 razpolagal vsak od
67