Page 73 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 73
Slika Rodika izpred dveh stoletij
iz leta 1827 navaja število 82, ki odgovarja številu hišnih številk v doku-
mentaciji katastra (prav tako 82). Če pa to primerjamo s poimenskim se-
znamom lastnikov stavbnih parcel, ugotovimo, da je bilo navedenih vsaj 8
gospodarjev več (kar bi skupaj naneslo 90 družin), saj se pod isto hišno šte-
vilko, in sicer v isti ali v drugih stavbah, navajata tudi po dve imeni. Ti »pre-
sežni« gospodarji v seznamu lastnikov zemljiških parcel izkazujejo tudi po-
sest nad kmetijskimi zemljišči, kar bi lahko potrjevalo sklepanje, da gre za
dejanske dodatne družinske poglavarje. Po drugi strani pa bi ti dodatni go-
spodarji vendarle utegnili biti povezani v širše, razčlenjene družine, kar bi
bilo podlaga za to, da so jim prisodili isto hišno številko, čeprav so se nji-
hove hiše nahajale na drugem koncu vasi ali celo na Kozini. Verjetno lahko
to neskladje razumemo kot sliko procesa členitve družin in vzpostavljanja
novih. Vsekakor je na Kozini mogoče našteti 5 gospodinjstev v seznamu
lastnikov stavb in 6 v seznamu lastnikov zemljišč. To pomeni, da je bilo v
sami vasi Rodik 77 družin (če upoštevamo tudi dodatne gospodarje, pa 84;
katastrsko poročilo sicer navaja še drugačno število, in sicer 85 gospodar-
jev). Če kot število izvajalcev neagrarnih dejavnosti upoštevamo (vsaj) 14
posameznikov in kot število družin vzamemo 82 ter presodimo, da je bil v
vsaki družini dejaven po en član, ugotovimo, da so se v petini (vsaj 17 )
družin ukvarjali tudi z drugimi dejavnostmi poleg kmetijske.⁵ Prebivalcev,
ki so se ukvarjali (tudi) z neagrarnimi dejavnostmi, pa je bilo po vsej ver-
jetnosti bilo več, kar izkazuje kataster. K taki presoji napeljuje že samo dej-
stvo, da med izvajalci nekmetijskih dejavnosti ni navedena nobena ženska,
za kar lahko podvomimo, da bi predstavljalo resnično sliko. Viri za starejše
obdobje nakazujejo precejšnjo razširjenost obrtniških poklicev in nasploh
neagrarnih dejavnosti med Rodičani (Peršolja 2009). Predlagana je bila npr.
domneva, da je že pred sredino 17. stoletja »v Rodiku delovala stavbarska
delavnica«, v okolici vasi pa se je nahajal tudi »kamnolom«, izpričan naj-
kasneje leta 1675.⁶ Ker pa zgodovina ne poteka nujno enosmerno v smeri
rasti in razvoja, pričevanj za starejša obdobja ne moremo jemati kot dokaz
za začetek 19. stoletja, temveč kvečjemu le kot indic.
Uvodoma ugotovljeno intenzivno obdelovanje kmetijskih zemljišč in po-
seganje na trg s prodajo pridelkov ter pravkar omenjena prisotnost ne-
agrarnih dejavnosti sta tvorila pomembna dejavnika vzdržnosti večsto-
⁵ Do enakega deleža pridemo tudi za sam Rodik ob upoštevanju 13 izvajalcev neagrarnih de-
javnosti (brez kozinskega gostilničarja) in 77 družin.
⁶ Premrl (2004, 287, 295–296), ki je kamnolom lokaliziral v odkopih v dolini »v Bodenjivcu na
območju Male griže pri Rodiku«.
73
iz leta 1827 navaja število 82, ki odgovarja številu hišnih številk v doku-
mentaciji katastra (prav tako 82). Če pa to primerjamo s poimenskim se-
znamom lastnikov stavbnih parcel, ugotovimo, da je bilo navedenih vsaj 8
gospodarjev več (kar bi skupaj naneslo 90 družin), saj se pod isto hišno šte-
vilko, in sicer v isti ali v drugih stavbah, navajata tudi po dve imeni. Ti »pre-
sežni« gospodarji v seznamu lastnikov zemljiških parcel izkazujejo tudi po-
sest nad kmetijskimi zemljišči, kar bi lahko potrjevalo sklepanje, da gre za
dejanske dodatne družinske poglavarje. Po drugi strani pa bi ti dodatni go-
spodarji vendarle utegnili biti povezani v širše, razčlenjene družine, kar bi
bilo podlaga za to, da so jim prisodili isto hišno številko, čeprav so se nji-
hove hiše nahajale na drugem koncu vasi ali celo na Kozini. Verjetno lahko
to neskladje razumemo kot sliko procesa členitve družin in vzpostavljanja
novih. Vsekakor je na Kozini mogoče našteti 5 gospodinjstev v seznamu
lastnikov stavb in 6 v seznamu lastnikov zemljišč. To pomeni, da je bilo v
sami vasi Rodik 77 družin (če upoštevamo tudi dodatne gospodarje, pa 84;
katastrsko poročilo sicer navaja še drugačno število, in sicer 85 gospodar-
jev). Če kot število izvajalcev neagrarnih dejavnosti upoštevamo (vsaj) 14
posameznikov in kot število družin vzamemo 82 ter presodimo, da je bil v
vsaki družini dejaven po en član, ugotovimo, da so se v petini (vsaj 17 )
družin ukvarjali tudi z drugimi dejavnostmi poleg kmetijske.⁵ Prebivalcev,
ki so se ukvarjali (tudi) z neagrarnimi dejavnostmi, pa je bilo po vsej ver-
jetnosti bilo več, kar izkazuje kataster. K taki presoji napeljuje že samo dej-
stvo, da med izvajalci nekmetijskih dejavnosti ni navedena nobena ženska,
za kar lahko podvomimo, da bi predstavljalo resnično sliko. Viri za starejše
obdobje nakazujejo precejšnjo razširjenost obrtniških poklicev in nasploh
neagrarnih dejavnosti med Rodičani (Peršolja 2009). Predlagana je bila npr.
domneva, da je že pred sredino 17. stoletja »v Rodiku delovala stavbarska
delavnica«, v okolici vasi pa se je nahajal tudi »kamnolom«, izpričan naj-
kasneje leta 1675.⁶ Ker pa zgodovina ne poteka nujno enosmerno v smeri
rasti in razvoja, pričevanj za starejša obdobja ne moremo jemati kot dokaz
za začetek 19. stoletja, temveč kvečjemu le kot indic.
Uvodoma ugotovljeno intenzivno obdelovanje kmetijskih zemljišč in po-
seganje na trg s prodajo pridelkov ter pravkar omenjena prisotnost ne-
agrarnih dejavnosti sta tvorila pomembna dejavnika vzdržnosti večsto-
⁵ Do enakega deleža pridemo tudi za sam Rodik ob upoštevanju 13 izvajalcev neagrarnih de-
javnosti (brez kozinskega gostilničarja) in 77 družin.
⁶ Premrl (2004, 287, 295–296), ki je kamnolom lokaliziral v odkopih v dolini »v Bodenjivcu na
območju Male griže pri Rodiku«.
73
