Page 91 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 91
Slika Rodika izpred dveh stoletij
Guranja in Dulanja ulica ter Podluza. Vas se najverjetneje že v zadnjih sto-
letjih srednjega veka razširi nad drugi del vaškega polja (levo od ulice), kjer
so morda že locirane nekatere hubne domačije. Kot drugje na Krasu po tur-
ških vpadih novi naseljenci zasedejo opustele kmetije (konec 15.–začetek
16. stoletja) in na prejšnji ali na novi lokaciji tudi na novo zgradijo katero
od opuščenih domačij, tako da je v urbarju iz leta 1574¹⁷ v Rodiku mogoče
videti »priseljenske« priimke (s tem da Babič ni nujno priseljenski priimek,
glede na izstopajoči pomen »Babe« v lokalnem izročilu).¹⁸ Krizno obdobje
se počasi zaključuje in proti polovici 16. stoletja v skladu s splošnim tren-
dom v kraškem prostoru prebivalstvo narašča, hube se delijo, takrat in v
drugi polovici 16. stoletja pa se dodatno vzpostavljajo razmeroma številna
nova gospodinjstva brez zemlje, ki se naseljujejo na srenjski zemlji (podru-
žniki) ali stanujejo na kmečkih domačijah (gostači). Tako je v urbarju iz leta
1574 v Rodiku že okrog 40 gospodinjstev, ki domujejo na delih hub ali so po-
družniki. Slednji se v Rodiku naseljujejo predvsem v staro, a morda delno
opustelo in po novem perifernejšo Podluzo, ob redke kmetije, ki so obstale
iz preteklosti. Na ta način Podluza doživi globoko socialno spremembo, a
ne glede na to globlje korenine preostalih domačij in podjetnost ter gospo-
darska in poročna uspešnost prišlekov omogočijo ohranitev ter morda dvig
povprečne premožnosti gospodinjstev. Podoben proces zajame mlajšo če-
trt Plajnar, kjer gospodinjstva kljub vsemu v povprečju uspejo obdržati ali
pridobiti (prek nakupov, dot, dedovanj) nekaj več parcel na polju. To niso
edinstveni procesi, saj je marsikje na Krasu vidno, da so se izvorno »kajžar-
ske« posesti po obsegu zemljišč približevale preostankom hubnih, in sicer
že proti koncu 16. stoletja (Panjek 1997). Rast prebivalstva in posebej pri-
seljevanje (npr. Karnijcev, kot je razvidno iz dela Peršolje) se od začetka 17.
stoletja dalje osredotočita zlasti v Babenskem kraju, ki zaradi tega pridobi
najbolj pisano socialno strukturo, kar na dolgi rok zmanjšuje koncentra-
cijo starejših domačij in razvodeni njen »kmečki« značaj, s tem pa znižuje
povprečje parcel na polju in druge kazalnike premožnosti, kot smo videli.
Druga polovica 17. in prva polovica 18. stoletja predstavljata obdobje krize
ali vsaj stagnacije, kar je mogoče zaznati tudi iz razmeroma visokega šte-
vila podrtij in ruševin, ki se na začetku in sredi 18. stoletja ter še kasneje
najdejo po kraških vaseh, in česar ostanki so v Rodiku vidni še za časa Fran-
ciscejskega katastra (1830). Zaradi tega ni pričakovati, da bi se vas Rodik v
¹⁷ Urbarja iz leta 1524, ki se hrani v arhivu v Gradcu, zaradi epidemije v letu 2020 ni bilo mo-
goče preveriti.
¹⁸ O »Babi« glej Hrobat Virloget (2010a).
91
Guranja in Dulanja ulica ter Podluza. Vas se najverjetneje že v zadnjih sto-
letjih srednjega veka razširi nad drugi del vaškega polja (levo od ulice), kjer
so morda že locirane nekatere hubne domačije. Kot drugje na Krasu po tur-
ških vpadih novi naseljenci zasedejo opustele kmetije (konec 15.–začetek
16. stoletja) in na prejšnji ali na novi lokaciji tudi na novo zgradijo katero
od opuščenih domačij, tako da je v urbarju iz leta 1574¹⁷ v Rodiku mogoče
videti »priseljenske« priimke (s tem da Babič ni nujno priseljenski priimek,
glede na izstopajoči pomen »Babe« v lokalnem izročilu).¹⁸ Krizno obdobje
se počasi zaključuje in proti polovici 16. stoletja v skladu s splošnim tren-
dom v kraškem prostoru prebivalstvo narašča, hube se delijo, takrat in v
drugi polovici 16. stoletja pa se dodatno vzpostavljajo razmeroma številna
nova gospodinjstva brez zemlje, ki se naseljujejo na srenjski zemlji (podru-
žniki) ali stanujejo na kmečkih domačijah (gostači). Tako je v urbarju iz leta
1574 v Rodiku že okrog 40 gospodinjstev, ki domujejo na delih hub ali so po-
družniki. Slednji se v Rodiku naseljujejo predvsem v staro, a morda delno
opustelo in po novem perifernejšo Podluzo, ob redke kmetije, ki so obstale
iz preteklosti. Na ta način Podluza doživi globoko socialno spremembo, a
ne glede na to globlje korenine preostalih domačij in podjetnost ter gospo-
darska in poročna uspešnost prišlekov omogočijo ohranitev ter morda dvig
povprečne premožnosti gospodinjstev. Podoben proces zajame mlajšo če-
trt Plajnar, kjer gospodinjstva kljub vsemu v povprečju uspejo obdržati ali
pridobiti (prek nakupov, dot, dedovanj) nekaj več parcel na polju. To niso
edinstveni procesi, saj je marsikje na Krasu vidno, da so se izvorno »kajžar-
ske« posesti po obsegu zemljišč približevale preostankom hubnih, in sicer
že proti koncu 16. stoletja (Panjek 1997). Rast prebivalstva in posebej pri-
seljevanje (npr. Karnijcev, kot je razvidno iz dela Peršolje) se od začetka 17.
stoletja dalje osredotočita zlasti v Babenskem kraju, ki zaradi tega pridobi
najbolj pisano socialno strukturo, kar na dolgi rok zmanjšuje koncentra-
cijo starejših domačij in razvodeni njen »kmečki« značaj, s tem pa znižuje
povprečje parcel na polju in druge kazalnike premožnosti, kot smo videli.
Druga polovica 17. in prva polovica 18. stoletja predstavljata obdobje krize
ali vsaj stagnacije, kar je mogoče zaznati tudi iz razmeroma visokega šte-
vila podrtij in ruševin, ki se na začetku in sredi 18. stoletja ter še kasneje
najdejo po kraških vaseh, in česar ostanki so v Rodiku vidni še za časa Fran-
ciscejskega katastra (1830). Zaradi tega ni pričakovati, da bi se vas Rodik v
¹⁷ Urbarja iz leta 1524, ki se hrani v arhivu v Gradcu, zaradi epidemije v letu 2020 ni bilo mo-
goče preveriti.
¹⁸ O »Babi« glej Hrobat Virloget (2010a).
91
