Page 86 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 86
ksander Panjek
tniki. Bili so kovači. [. . .] V urbarju švarceneške gosposke iz leta 1576
je zapisano, da je med rodiškimi bajtarji takrat živel kajžar s priim-
kom Žnidar, po poklicu naj bi bil kovač. [. . .] Po tem sodimo, da je bil
tisti Žnidar bajtar na Plajnarju. [. . .] Primož Babič [. . .] je bil krojač.
[. . .] Naselil se je pri obrtniku (kajžarju) Žnidarčiču na Plajnarju in se
leta 1660 obvezal, da bo Bratovščini poplačal njegove dolgove. [. . .]
Marinščev Anton je bil obrtnik in se je preselil v Podluzo. [. . .] Razen
Pećunovih in Madalenčičevih, ki so bili na Plajnarju, kjer niso živeli
kmetje, ampak obrtniki in bajtarji, [. . .] so vsi Babiči živeli v Baben-
skem kraju.
Babenski kraj pa je bila vaška četrt, v kateri so se po Peršolji nahajale ne-
katere domačije prvotnih hub. Avtorica posebej poudarja, kako je Leonard
Babič »s svojimi rodovnimi vejami osnoval Babenski kraj«. Vaško izročilo
pa pripoveduje, da so »Babiči pribežali v Rodik pred Turki. Najprej so bili
trije bratje.« (Peršolja 2009, 280, 305–306, 310) Trije Babiči so v urbarju 1574
dejansko navedeni kot nosilci dveh hub. Ker je število hub leta 1400 in leta
1574 enako (18 v Rodiku plus ena na Kozini), lahko sklepamo, da so Ba-
biči (kot priseljenci ali pa tudi ne) prevzeli že obstoječe in opustele hube,
ne pa vzpostavili novih. Nespremenjeno število hub v Rodiku v obdobju
1400–1574 bi lahko pomenilo, da so na območju Babenskega kraja že leta
1400 obstajale domačije, razen če dopustimo možnost, da se je vseh (vsaj)
18 hubnih domačij nahajalo na razmeroma majhnem območju Guranje in
Dulanje ulice, kar bi pomenilo podobno gostoto gospodinjstev kot štiri sto-
letja kasneje, za časa Franciscejskega katastra. Tega ni mogoče povsem iz-
ključiti, kot bomo še videli, zato obstaja možnost, da Babiči niso »osnovali«
vaške četrti Babenski kraj, temveč so jo s svojo razvejano rodbino morebiti
poimenovali. Ne glede na to pa je iz Peršoljinega dela razvidno, da so v če-
trti Babenski kraj poleg domačij, ki so izvirale iz hub iz druge polovice 16.
stoletja, skozi čas nastajale nove, in sicer ne le zaradi delitev, temveč so se
vanje naseljevali tudi novi prišleki.
V skladu z navedenim lahko oblikujemo prvo hipotezo, da se je Rodik v
socialnem in gospodarskem pogledu delil na dva dela, pri čemer so bili v
treh nižje ležečih vaških četrtih Guranja in Dulanja ulica ter Babenski kraj
koncentrirani večji kmetje in kmetije, ki so izvirale iz prvotnih hub (pri
čemer je bil Babenski kraj bolj pisane socialne sestave zaradi kasnejših pri-
šlekov in delitev kmetij), medtem ko v dveh višje ležečih četrtih Podluza in
Plajnar najdemo gospodinjstva z manj dobre zemlje, ki so vsaj deloma izvi-
rala iz podružnikov. Ker so se podružniki v Rodiku pojavili v obdobju med
86
tniki. Bili so kovači. [. . .] V urbarju švarceneške gosposke iz leta 1576
je zapisano, da je med rodiškimi bajtarji takrat živel kajžar s priim-
kom Žnidar, po poklicu naj bi bil kovač. [. . .] Po tem sodimo, da je bil
tisti Žnidar bajtar na Plajnarju. [. . .] Primož Babič [. . .] je bil krojač.
[. . .] Naselil se je pri obrtniku (kajžarju) Žnidarčiču na Plajnarju in se
leta 1660 obvezal, da bo Bratovščini poplačal njegove dolgove. [. . .]
Marinščev Anton je bil obrtnik in se je preselil v Podluzo. [. . .] Razen
Pećunovih in Madalenčičevih, ki so bili na Plajnarju, kjer niso živeli
kmetje, ampak obrtniki in bajtarji, [. . .] so vsi Babiči živeli v Baben-
skem kraju.
Babenski kraj pa je bila vaška četrt, v kateri so se po Peršolji nahajale ne-
katere domačije prvotnih hub. Avtorica posebej poudarja, kako je Leonard
Babič »s svojimi rodovnimi vejami osnoval Babenski kraj«. Vaško izročilo
pa pripoveduje, da so »Babiči pribežali v Rodik pred Turki. Najprej so bili
trije bratje.« (Peršolja 2009, 280, 305–306, 310) Trije Babiči so v urbarju 1574
dejansko navedeni kot nosilci dveh hub. Ker je število hub leta 1400 in leta
1574 enako (18 v Rodiku plus ena na Kozini), lahko sklepamo, da so Ba-
biči (kot priseljenci ali pa tudi ne) prevzeli že obstoječe in opustele hube,
ne pa vzpostavili novih. Nespremenjeno število hub v Rodiku v obdobju
1400–1574 bi lahko pomenilo, da so na območju Babenskega kraja že leta
1400 obstajale domačije, razen če dopustimo možnost, da se je vseh (vsaj)
18 hubnih domačij nahajalo na razmeroma majhnem območju Guranje in
Dulanje ulice, kar bi pomenilo podobno gostoto gospodinjstev kot štiri sto-
letja kasneje, za časa Franciscejskega katastra. Tega ni mogoče povsem iz-
ključiti, kot bomo še videli, zato obstaja možnost, da Babiči niso »osnovali«
vaške četrti Babenski kraj, temveč so jo s svojo razvejano rodbino morebiti
poimenovali. Ne glede na to pa je iz Peršoljinega dela razvidno, da so v če-
trti Babenski kraj poleg domačij, ki so izvirale iz hub iz druge polovice 16.
stoletja, skozi čas nastajale nove, in sicer ne le zaradi delitev, temveč so se
vanje naseljevali tudi novi prišleki.
V skladu z navedenim lahko oblikujemo prvo hipotezo, da se je Rodik v
socialnem in gospodarskem pogledu delil na dva dela, pri čemer so bili v
treh nižje ležečih vaških četrtih Guranja in Dulanja ulica ter Babenski kraj
koncentrirani večji kmetje in kmetije, ki so izvirale iz prvotnih hub (pri
čemer je bil Babenski kraj bolj pisane socialne sestave zaradi kasnejših pri-
šlekov in delitev kmetij), medtem ko v dveh višje ležečih četrtih Podluza in
Plajnar najdemo gospodinjstva z manj dobre zemlje, ki so vsaj deloma izvi-
rala iz podružnikov. Ker so se podružniki v Rodiku pojavili v obdobju med
86
