Page 88 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 88
ksander Panjek
iz stare cerkvice vzidan v Bošnarjevi hiši. Koliko je to res, ne vemo.
Res pa je, da je imela Bošnarjeva hiša lep gotski portal. [. . .] Vas se
je iz Podluze širila proti polju in je tako nastala Guranja ulica, nato
še Dulanja ulica in Plajner. Nazadnje se je vas raztegnila pod Breg v
Babenski kraj. Med Plajnarjem in Babenskim krajem so Rodičani na
mestu, kjer je tudi sedaj cerkev, sezidali novo [. . .] in jo posvetili sv.
Trojici. V 15. in 16. stoletju je bilo v naših krajih veliko vojska in drugih
nadlog. [. . .] Število prebivalstva se je zmanjšalo, vas pa je opustela.
Cerkev je propadala in propadla. Ko so se razmere nekoliko uredile,
so se v vas naselile nove družine. Rodičani so v začetku 17. stoletja za-
čeli popravljati, večati in lepšati svojo cerkev. [. . .] Rodičani so vklesali
za letnico obnove cerkve sv. Trojice letnico 1647. [Peršolja in Pregelj
1997, 94–95]
V luči tega krajevnega ljudskega izročila razvojno zaporedje, ki smo ga
predstavili zgoraj kot prvo hipotezo, izgleda postavljeno na glavo, kakor
tudi identifikacija starejšega jedra vasi, saj se prestavlja v četrt Podluzo, ki
naj bi bila po prejšnji rekonstrukciji kasnejšega, podružniškega izvora. Po
drugi strani pa je tako zaporedje, ki starejši del vasi vidi v Podluzi, Gura-
nji in Dulanji ulici, v pomenljivem sozvočju s poimenovanjem dela rodo-
vitnega polja pod temi četrtmi z ledinskim imenom »Pod vasjo«, kakor je
razvidno iz map Franciscejskega katastra, ki se je lahko prijelo le pod sta-
rejšim jedrom vasi. To pa sta po obeh hipotezah ravno Guranja in Dulanja
ulica, čeprav tokrat z dodatkom Podluze višje v bregu.
Iskreno povedano sem ob prvem natančnejšem pogledu na tloris Ro-
dika, kakor je narisan v Franciscejskem katastru, verjetno starejše jedro
vasi zagledal prav na območju Guranje in Dulanje ulice, in sicer zaradi bolj
izstopajoče tipične strukture starejših kraških domačij, ki so skozi čas z do-
dajanjem stavb in prizidkov težile k temu, da z dveh ali več strani obdajajo
dvorišče. Resnici na ljubo je tak vzorec v par primerih viden tudi v Podluzi
in v Babenskem kraju, medtem ko ga večina stavbnih tlorisov v samem Ba-
benskem kraju in na Plajnarju ne izkazuje.
Ni povsem jasno, ali sta širitev vasi na levo stran ulice in potoka (gle-
dano z vrha vasi proti polju), ki je tekel ob njej, to je na območje Plajnerja
in Babenskega kraja, ter prestavitev vaške cerkve v času pred demograf-
skim upadom zaradi turških vpadov in vojn (posebej med drugo polovico
15. in začetkom 16. stoletja, kolikor ve povedati zgodovinopisje) strokovni
vložek sodobnega znanja ali pa ta okvirna datacija izvira neposredno iz
ljudskega izročila. Zgoraj smo namreč navedli, kako naj bi po isti avtorici
88
iz stare cerkvice vzidan v Bošnarjevi hiši. Koliko je to res, ne vemo.
Res pa je, da je imela Bošnarjeva hiša lep gotski portal. [. . .] Vas se
je iz Podluze širila proti polju in je tako nastala Guranja ulica, nato
še Dulanja ulica in Plajner. Nazadnje se je vas raztegnila pod Breg v
Babenski kraj. Med Plajnarjem in Babenskim krajem so Rodičani na
mestu, kjer je tudi sedaj cerkev, sezidali novo [. . .] in jo posvetili sv.
Trojici. V 15. in 16. stoletju je bilo v naših krajih veliko vojska in drugih
nadlog. [. . .] Število prebivalstva se je zmanjšalo, vas pa je opustela.
Cerkev je propadala in propadla. Ko so se razmere nekoliko uredile,
so se v vas naselile nove družine. Rodičani so v začetku 17. stoletja za-
čeli popravljati, večati in lepšati svojo cerkev. [. . .] Rodičani so vklesali
za letnico obnove cerkve sv. Trojice letnico 1647. [Peršolja in Pregelj
1997, 94–95]
V luči tega krajevnega ljudskega izročila razvojno zaporedje, ki smo ga
predstavili zgoraj kot prvo hipotezo, izgleda postavljeno na glavo, kakor
tudi identifikacija starejšega jedra vasi, saj se prestavlja v četrt Podluzo, ki
naj bi bila po prejšnji rekonstrukciji kasnejšega, podružniškega izvora. Po
drugi strani pa je tako zaporedje, ki starejši del vasi vidi v Podluzi, Gura-
nji in Dulanji ulici, v pomenljivem sozvočju s poimenovanjem dela rodo-
vitnega polja pod temi četrtmi z ledinskim imenom »Pod vasjo«, kakor je
razvidno iz map Franciscejskega katastra, ki se je lahko prijelo le pod sta-
rejšim jedrom vasi. To pa sta po obeh hipotezah ravno Guranja in Dulanja
ulica, čeprav tokrat z dodatkom Podluze višje v bregu.
Iskreno povedano sem ob prvem natančnejšem pogledu na tloris Ro-
dika, kakor je narisan v Franciscejskem katastru, verjetno starejše jedro
vasi zagledal prav na območju Guranje in Dulanje ulice, in sicer zaradi bolj
izstopajoče tipične strukture starejših kraških domačij, ki so skozi čas z do-
dajanjem stavb in prizidkov težile k temu, da z dveh ali več strani obdajajo
dvorišče. Resnici na ljubo je tak vzorec v par primerih viden tudi v Podluzi
in v Babenskem kraju, medtem ko ga večina stavbnih tlorisov v samem Ba-
benskem kraju in na Plajnarju ne izkazuje.
Ni povsem jasno, ali sta širitev vasi na levo stran ulice in potoka (gle-
dano z vrha vasi proti polju), ki je tekel ob njej, to je na območje Plajnerja
in Babenskega kraja, ter prestavitev vaške cerkve v času pred demograf-
skim upadom zaradi turških vpadov in vojn (posebej med drugo polovico
15. in začetkom 16. stoletja, kolikor ve povedati zgodovinopisje) strokovni
vložek sodobnega znanja ali pa ta okvirna datacija izvira neposredno iz
ljudskega izročila. Zgoraj smo namreč navedli, kako naj bi po isti avtorici
88
