Page 89 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 89
Slika Rodika izpred dveh stoletij
Babenski kraj ustanovili pripadniki rodbine Babič, pribežniki z juga pred
turškim pritiskom, kar je spet mogoče postaviti v obdobje med drugo po-
lovico 15. in začetkom 16. stoletja. Ostajam mnenja, da je verodostojneje,
da se je po njih vsaj v zametkih obstoječa četrt le preimenovala, ne pa tudi
na novo ustanovila, ali mogoče na novo postavila po opustelosti. V vsakem
primeru zveni logično, da je širitvi vasi sledila (v neznanem času) postavi-
tev nove cerkve v novo središčno pozicijo razširjenega naselja, nekako na
stičišču vseh vaških četrti, kar bi se skladalo z navedeno Peršoljino rekon-
strukcijo, da je Rodik kasnejše razsežnosti (vseh pet vaških četrti) vsaj v
grobem dobil že pred močnejšimi turškimi vpadi v tem delu Primorske, to-
rej pred sredino 15. stoletja in morda že pred letom 1400, saj nam tedanji
urbar že našteva 18 hub. Je pa res, da bi bilo z vključeno Podluzo mogoče
imeti vseh (vsaj) 18 hubnih domačij na območju same Guranje in Dulanje
ulice s Podluzo. Negotovost ostaja in za skoraj vsako hipotezo je moče najti
protiargument, kar je posledica pomanjkanja zanesljivejših podatkov.
Glede na tipologijo virov in analize, ki smo jo ubrali, bomo poskusili
preveriti, ali je taki delitvi med morebitnim starejšim delom vasi na levi
strani vaške ulice in potoka (Guranja in Dulanja ulica ter Podluza) in no-
vejši na drugi strani (Babenski kraj ter Plajnar) mogoče najti kako podlago
družbeno-gospodarskega značaja. Poskusil sem združiti vse tovrstne ka-
zalnike, kolikor mi jih je uspelo oblikovati v tem prispevku, in preveriti, ali
mi je kaka ločnica oziroma povezava ostala prikrita. Na ta način bo obenem
preverjena prvotna hipoteza, da sta Ulici in Babenski kraj po izvoru in po-
sesti boljših njiv bolj »kmečki« kot Podluza in Plajner. V enotni preglednici
so združeni podatki o tipologiji zasebnih stavb, zmogljivosti hlevskih pro-
storov in njivskih parcel na boljšem polju ter prikazani za vsako vaško četrt
posebej v obliki odstotkov ter povprečij na gospodinjstvo. Kar pridobimo
na ta način, je – sicer precej grob in posreden – prikaz premožnosti. Dej-
stvo, da je poslopje enonadstropno, ne pomeni nujno, da je gospodinjstvo
bogatejše, saj je lahko stavbna parcela majhna in se zato stavba razvija v
višino. Podobno je z zmogljivostjo hlevov, ki še ne pove, ali so bili tudi de-
jansko zapolnjeni z živino. Poleg tega naši kazalniki poudarjajo kmetijski
dejavnik in zanemarjajo neagrarne oblike premoženja ter dejavnosti, ka-
kor tudi večje ali manjše zadolženosti in podobnih dejavnikov. Kljub tem
omejitvam pa nam omogočajo, da pridobimo nekoliko širšo sliko od tiste,
ki sloni le na boljših njivah (preglednica 10).
Dosedanja slika, bazirana le na posesti boljših zemljiških parcel, se nam
spremeni zlasti v treh pogledih. Kot prvo se zmanjša razkorak v premo-
žnosti med četrtma Plajner in posebej Podluza ter ostalimi, saj izkazujeta
89
Babenski kraj ustanovili pripadniki rodbine Babič, pribežniki z juga pred
turškim pritiskom, kar je spet mogoče postaviti v obdobje med drugo po-
lovico 15. in začetkom 16. stoletja. Ostajam mnenja, da je verodostojneje,
da se je po njih vsaj v zametkih obstoječa četrt le preimenovala, ne pa tudi
na novo ustanovila, ali mogoče na novo postavila po opustelosti. V vsakem
primeru zveni logično, da je širitvi vasi sledila (v neznanem času) postavi-
tev nove cerkve v novo središčno pozicijo razširjenega naselja, nekako na
stičišču vseh vaških četrti, kar bi se skladalo z navedeno Peršoljino rekon-
strukcijo, da je Rodik kasnejše razsežnosti (vseh pet vaških četrti) vsaj v
grobem dobil že pred močnejšimi turškimi vpadi v tem delu Primorske, to-
rej pred sredino 15. stoletja in morda že pred letom 1400, saj nam tedanji
urbar že našteva 18 hub. Je pa res, da bi bilo z vključeno Podluzo mogoče
imeti vseh (vsaj) 18 hubnih domačij na območju same Guranje in Dulanje
ulice s Podluzo. Negotovost ostaja in za skoraj vsako hipotezo je moče najti
protiargument, kar je posledica pomanjkanja zanesljivejših podatkov.
Glede na tipologijo virov in analize, ki smo jo ubrali, bomo poskusili
preveriti, ali je taki delitvi med morebitnim starejšim delom vasi na levi
strani vaške ulice in potoka (Guranja in Dulanja ulica ter Podluza) in no-
vejši na drugi strani (Babenski kraj ter Plajnar) mogoče najti kako podlago
družbeno-gospodarskega značaja. Poskusil sem združiti vse tovrstne ka-
zalnike, kolikor mi jih je uspelo oblikovati v tem prispevku, in preveriti, ali
mi je kaka ločnica oziroma povezava ostala prikrita. Na ta način bo obenem
preverjena prvotna hipoteza, da sta Ulici in Babenski kraj po izvoru in po-
sesti boljših njiv bolj »kmečki« kot Podluza in Plajner. V enotni preglednici
so združeni podatki o tipologiji zasebnih stavb, zmogljivosti hlevskih pro-
storov in njivskih parcel na boljšem polju ter prikazani za vsako vaško četrt
posebej v obliki odstotkov ter povprečij na gospodinjstvo. Kar pridobimo
na ta način, je – sicer precej grob in posreden – prikaz premožnosti. Dej-
stvo, da je poslopje enonadstropno, ne pomeni nujno, da je gospodinjstvo
bogatejše, saj je lahko stavbna parcela majhna in se zato stavba razvija v
višino. Podobno je z zmogljivostjo hlevov, ki še ne pove, ali so bili tudi de-
jansko zapolnjeni z živino. Poleg tega naši kazalniki poudarjajo kmetijski
dejavnik in zanemarjajo neagrarne oblike premoženja ter dejavnosti, ka-
kor tudi večje ali manjše zadolženosti in podobnih dejavnikov. Kljub tem
omejitvam pa nam omogočajo, da pridobimo nekoliko širšo sliko od tiste,
ki sloni le na boljših njivah (preglednica 10).
Dosedanja slika, bazirana le na posesti boljših zemljiških parcel, se nam
spremeni zlasti v treh pogledih. Kot prvo se zmanjša razkorak v premo-
žnosti med četrtma Plajner in posebej Podluza ter ostalimi, saj izkazujeta
89
