Page 93 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 93
Slika Rodika izpred dveh stoletij
že tri dimenzije razločevanja, ki potekajo vzdolž rodiške ulice in potoka: či-
sto prostorska (leva in desna oziroma severna in južna stran), »stara« vas in
»nova« vas ter pogojno rečeno »bogati« in »revni« del. Vsaka od teh razlik je
bila lahko zadosten izvor kolektivne identitetne kohezije dveh »obrednih«
skupin znotraj vasi, kaj šele vse tri obenem. To nam verjetno lahko razloži
temelje te, recimo ji »obredne«, delitve, ki hkrati predstavlja četrto sovpa-
dajočo delitev vasi na dva dela vzdolž osrednje vaške osi – ulice s potokom.
Sklepne besede
Na podlagi navedenega je druga hipoteza prepričljivejša, saj sloni na več-
jem številu kazalnikov, čeprav ostajamo na ravni – hipoteze. Ostajamo tudi
z odprtimi vprašanji, med katerimi velja omeniti vsaj dve. Tu je najprej te-
žavna opredeljivost časa širitve vasi na drugi breg potoka. Drugo vprašanje
zadeva zelo dolgo obravnavano obdobje, v teku katerega so se kmetije, rod-
bine in družine delile in prepletale, gmotno dvigovale in padale, tako da je
slika Rodika, ki jo dobimo na podlagi Franciscejskega katastra, le ena v nizu
preštevilnih slik na filmskem traku večstoletnih dinamik na vasi, v kateri
smo poskusili zaznati dolgotrajnejše strukturne značilnosti.
Za zaključek pa sta na mestu še pomislek in opozorilo. Najprej velja upo-
števati, da je znotraj vaške skupnosti obstajal gost, zapleten in tesen pre-
plet družinskih in rodbinskih povezav, in sicer tako na splošno kot tudi
specifično v primeru Rodika, kot izrazito izhaja iz rekonstrukcije rodiških
rodbin izpod peresa Peršolje, ki lepo pove, kako so »vsi [. . .] z vsemi v so-
rodstvu«. Sorodstvene vezi, prepletene z gmotnimi interesi in trenji, pa so
lahko pomemben dejavnik pri oblikovanju povezav in delitev znotraj skup-
nosti, ki ga tu ne moremo upoštevati, že zato, ker jih ne poznamo dovolj.
A poleg teh lahko obstajajo tudi drugačne vezi, ki niso krvne, a so stkane
iz samih gmotnih in socialnih interesov ter so lahko vertikalne, ki pove-
zujejo revnejše z bogatejšimi, ali horizontalne, ko združujejo pripadnike
istega družbenega sloja. Tovrstne delitve v podeželski družbi niso nikakr-
šen izjemen primer in so lahko dolgotrajne in trdožive, kar pa še ne po-
meni – to želim poudariti –, da nujno koreninijo v davni preteklosti, saj
se zgodovina na vasi stalno dogaja. Podoben pojav rodiškemu je Furio Bi-
anco na primer zaznal in dokumentiral v karnijski vasi Fusea, kjer sta še
do nedavna dva vaška tabora ločeno sedela v cerkvi in si bila nasploh zo-
perstavljena v marsikaterem pogledu vsakdanjega življenja. Ugotovil je, da
delitev izvira iz točno določenih in konkretnih dogodkov v 18. stoletju, ko
so pripadniki vaške elite samovoljno spremenili pravila delovanja skupno-
sti in omejili dotlej veljavno možnost širšega kroga družinskih poglavarjev,
93
že tri dimenzije razločevanja, ki potekajo vzdolž rodiške ulice in potoka: či-
sto prostorska (leva in desna oziroma severna in južna stran), »stara« vas in
»nova« vas ter pogojno rečeno »bogati« in »revni« del. Vsaka od teh razlik je
bila lahko zadosten izvor kolektivne identitetne kohezije dveh »obrednih«
skupin znotraj vasi, kaj šele vse tri obenem. To nam verjetno lahko razloži
temelje te, recimo ji »obredne«, delitve, ki hkrati predstavlja četrto sovpa-
dajočo delitev vasi na dva dela vzdolž osrednje vaške osi – ulice s potokom.
Sklepne besede
Na podlagi navedenega je druga hipoteza prepričljivejša, saj sloni na več-
jem številu kazalnikov, čeprav ostajamo na ravni – hipoteze. Ostajamo tudi
z odprtimi vprašanji, med katerimi velja omeniti vsaj dve. Tu je najprej te-
žavna opredeljivost časa širitve vasi na drugi breg potoka. Drugo vprašanje
zadeva zelo dolgo obravnavano obdobje, v teku katerega so se kmetije, rod-
bine in družine delile in prepletale, gmotno dvigovale in padale, tako da je
slika Rodika, ki jo dobimo na podlagi Franciscejskega katastra, le ena v nizu
preštevilnih slik na filmskem traku večstoletnih dinamik na vasi, v kateri
smo poskusili zaznati dolgotrajnejše strukturne značilnosti.
Za zaključek pa sta na mestu še pomislek in opozorilo. Najprej velja upo-
števati, da je znotraj vaške skupnosti obstajal gost, zapleten in tesen pre-
plet družinskih in rodbinskih povezav, in sicer tako na splošno kot tudi
specifično v primeru Rodika, kot izrazito izhaja iz rekonstrukcije rodiških
rodbin izpod peresa Peršolje, ki lepo pove, kako so »vsi [. . .] z vsemi v so-
rodstvu«. Sorodstvene vezi, prepletene z gmotnimi interesi in trenji, pa so
lahko pomemben dejavnik pri oblikovanju povezav in delitev znotraj skup-
nosti, ki ga tu ne moremo upoštevati, že zato, ker jih ne poznamo dovolj.
A poleg teh lahko obstajajo tudi drugačne vezi, ki niso krvne, a so stkane
iz samih gmotnih in socialnih interesov ter so lahko vertikalne, ki pove-
zujejo revnejše z bogatejšimi, ali horizontalne, ko združujejo pripadnike
istega družbenega sloja. Tovrstne delitve v podeželski družbi niso nikakr-
šen izjemen primer in so lahko dolgotrajne in trdožive, kar pa še ne po-
meni – to želim poudariti –, da nujno koreninijo v davni preteklosti, saj
se zgodovina na vasi stalno dogaja. Podoben pojav rodiškemu je Furio Bi-
anco na primer zaznal in dokumentiral v karnijski vasi Fusea, kjer sta še
do nedavna dva vaška tabora ločeno sedela v cerkvi in si bila nasploh zo-
perstavljena v marsikaterem pogledu vsakdanjega življenja. Ugotovil je, da
delitev izvira iz točno določenih in konkretnih dogodkov v 18. stoletju, ko
so pripadniki vaške elite samovoljno spremenili pravila delovanja skupno-
sti in omejili dotlej veljavno možnost širšega kroga družinskih poglavarjev,
93
