Page 97 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 97
Slika Rodika izpred dveh stoletij
Zonabend, F. 1993. Dolgi spomin: časi in zgodovine na vasi. Ljubljana: Studia
humanitatis.
Zupet, J. 1997. »Katapan Rodiške župnije iz leta 1885.« V Rodik med Brkini in
Krasom: zbornik ob 350. letnici cerkve, ur. M. Pregelj, 71–78. Koper: Ognji-
šče.
Žitko, S. 2005. »Objave in interpretacije listine Rižanskega placita v doma-
čem in tujem zgodovinopisju.« Acta Histriae 13 (1): 151–165.
Slika Rodika izpred dveh stoletij: vidno, navidezno in hipoteze
med zgodovino in ljudskim izročilom
Poglavje obravnava primorsko zgodovino podeželja skozi študijo primera v
vasi Rodik. V prvem delu se osredotoča na gospodarstvo, družbo in okolje na
začetku 19. stoletja, v drugem pa na preverjanje lokalnega ustnega izročila o
nastanku in strukturi naselja v daljšem časovnem obdobju. Delo temelji na
podatkih in informacijah Franciscejskega katastra, ki je znan in cenjen vir
zlasti za zgodovinarje in geografe. Odlikuje ga izjemno bogastvo informa-
cij, ki prvič v zgodovini tega območja zagotavljajo sistematičen in podroben
vpogled na podlagi standardiziranih podatkov v kartografski, besedilni in
številčni obliki. Zaradi tega je koristen tako za študije na mikroravni kot za
obsežne regionalne analize. Njegova vrednost je tudi v tem, da je nastal v
obdobju pred prehodom iz predindustrijske dobe v dobo industrializacije,
in tako nudi sliko stanja v tej zgodovinski fazi. Prvotni cilj katastra opre-
deljuje tipologijo njegovih podatkov, ki je močno povezana s kmetijstvom.
Kljub temu lahko v njem najdemo druge vrste informacij. Poleg tega, da na
podlagi študije primera prispeva k raziskovanju zgodovine podeželja, pri-
spevek preučuje tudi potenciale samega vira.
Opaziti je mogoče, da predstavniki lokalne skupnosti, ki so sodelovali pri
izdelavi katastra, niso želeli poudariti pozitivnih vidikov svojega gospodar-
stva, saj je bil rezultat tega obdavčitev. Po drugi strani so uradniki poenosta-
vljali lokalno realnost, da bi jo uvrstili v standardizirane kategorije, obenem
pa so bili tujci v kmečki družbi in kulturi, zaradi česar so ignorirali lokalno
znanje, prakse, značilnosti in vrednote.
Članek prikazuje, kako lahko v primeru študije na mikronivoju in z dosled-
nim kritičnim pristopom okrepimo povednost vira z vključevanjem infor-
macij iz različnih katastrskih protokolov, obrazcev in zemljevidov. Na ta na-
čin se na površju pojavijo skrite značilnosti lokalne resničnosti in dobimo
globlji, celovitejši vpogled. V tem smislu prispevek razkriva meje med vi-
dnim, nevidnim in zastrtim v Franciscejskem katastru. V tem primeru se
je izkazalo, da so bili naravni viri (gozd, voda) bogatejši in oblike kmetova-
nja (intenzivnost, kolobarjenje) zapletenejše, kot poročajo posamezni do-
kumenti, ter da je bila skupnost v Rodiku manj kmečka od slike, ki so jo
podali katastrski uradniki. Dodatno lahko opozorimo na prisotnost moder-
nih prehrambnih in potrošnih pridelkov in izdelkov, kot so koruza, krom-
97
Zonabend, F. 1993. Dolgi spomin: časi in zgodovine na vasi. Ljubljana: Studia
humanitatis.
Zupet, J. 1997. »Katapan Rodiške župnije iz leta 1885.« V Rodik med Brkini in
Krasom: zbornik ob 350. letnici cerkve, ur. M. Pregelj, 71–78. Koper: Ognji-
šče.
Žitko, S. 2005. »Objave in interpretacije listine Rižanskega placita v doma-
čem in tujem zgodovinopisju.« Acta Histriae 13 (1): 151–165.
Slika Rodika izpred dveh stoletij: vidno, navidezno in hipoteze
med zgodovino in ljudskim izročilom
Poglavje obravnava primorsko zgodovino podeželja skozi študijo primera v
vasi Rodik. V prvem delu se osredotoča na gospodarstvo, družbo in okolje na
začetku 19. stoletja, v drugem pa na preverjanje lokalnega ustnega izročila o
nastanku in strukturi naselja v daljšem časovnem obdobju. Delo temelji na
podatkih in informacijah Franciscejskega katastra, ki je znan in cenjen vir
zlasti za zgodovinarje in geografe. Odlikuje ga izjemno bogastvo informa-
cij, ki prvič v zgodovini tega območja zagotavljajo sistematičen in podroben
vpogled na podlagi standardiziranih podatkov v kartografski, besedilni in
številčni obliki. Zaradi tega je koristen tako za študije na mikroravni kot za
obsežne regionalne analize. Njegova vrednost je tudi v tem, da je nastal v
obdobju pred prehodom iz predindustrijske dobe v dobo industrializacije,
in tako nudi sliko stanja v tej zgodovinski fazi. Prvotni cilj katastra opre-
deljuje tipologijo njegovih podatkov, ki je močno povezana s kmetijstvom.
Kljub temu lahko v njem najdemo druge vrste informacij. Poleg tega, da na
podlagi študije primera prispeva k raziskovanju zgodovine podeželja, pri-
spevek preučuje tudi potenciale samega vira.
Opaziti je mogoče, da predstavniki lokalne skupnosti, ki so sodelovali pri
izdelavi katastra, niso želeli poudariti pozitivnih vidikov svojega gospodar-
stva, saj je bil rezultat tega obdavčitev. Po drugi strani so uradniki poenosta-
vljali lokalno realnost, da bi jo uvrstili v standardizirane kategorije, obenem
pa so bili tujci v kmečki družbi in kulturi, zaradi česar so ignorirali lokalno
znanje, prakse, značilnosti in vrednote.
Članek prikazuje, kako lahko v primeru študije na mikronivoju in z dosled-
nim kritičnim pristopom okrepimo povednost vira z vključevanjem infor-
macij iz različnih katastrskih protokolov, obrazcev in zemljevidov. Na ta na-
čin se na površju pojavijo skrite značilnosti lokalne resničnosti in dobimo
globlji, celovitejši vpogled. V tem smislu prispevek razkriva meje med vi-
dnim, nevidnim in zastrtim v Franciscejskem katastru. V tem primeru se
je izkazalo, da so bili naravni viri (gozd, voda) bogatejši in oblike kmetova-
nja (intenzivnost, kolobarjenje) zapletenejše, kot poročajo posamezni do-
kumenti, ter da je bila skupnost v Rodiku manj kmečka od slike, ki so jo
podali katastrski uradniki. Dodatno lahko opozorimo na prisotnost moder-
nih prehrambnih in potrošnih pridelkov in izdelkov, kot so koruza, krom-
97
