Page 102 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 102
gor Kovačič
arheološko najdišče Debela griža (Medeot, Crevato in Margon 2021) –, po-
nekod pa sledi naravni topografiji terena in poteka bodisi po dolinah manj-
ših potokov bodisi po vmesnih slemenih. Marsikatero vozlišče (mejnik) ka-
tastrske meje s sosednjo katastrsko občino ne leži na nobeni od »naravnih«
markantnih točk in ravno te so v okolici Rodika zanimive, saj so jih prebi-
valci posebej označevali, o njih in z njimi povezanih dogodkih pa obstaja
bogato ustno izročilo, o katerem bo tudi govora v tem prispevku. Ponekod
je meja katastrske občine Rodik označena s suhim zidom, kot npr. na njeni
zahodni meji, južno od Ograde (701 m). Tak zid je nedvoumno ločeval ze-
mljišča, s katerimi so v preteklosti smeli gospodariti prebivalci (lastniki)
ene in druge katastrske občine oziroma naselja.
Kot je možno razbrati z zemljevidov Franciscejskega katastra, se je Ro-
dik v zadnjih 200 letih, še intenzivneje pa v prejšnjem stoletju, razširil iz
osrednjega gručastega jedra okrog župnijske cerkve svete Trojice proti se-
verozahodu, v smeri železniške postaje oziroma proti cesti Kozina–Kačiče.
Od 80-ih let prejšnjega stoletja dalje se naselje širi tudi pod vznožje juž-
nega pobočja vzpetine Gabrova stran (609 m). Po podatkih za leto 2020 je
v Rodiku, ki je za Hrpeljami in Kozino tretje največje naselje v občini, ži-
velo 330 prebivalcev (162 žensk), ki so bili povprečno stari 42,2 let, indeks
staranja je znašal 111,1.² V primerjavi s povprečjem za občino (44,1) in Slo-
venijo (43,5 let) je prebivalstvo v Rodiku opazno mlajše, kar ga uvršča med
vitalnejša naselja v občini.
Namen in metodologija
Namen prispevka je z geografskega vidika in z uporabo geografskih razi-
skovalnih metod razložiti prisotnost nekaterih zanimivih objektov mate-
rialne dediščine na območju rodiške mitske krajine ter obenem pojasniti
geografske dejavnike in procese, ki so vplivali na njihovo pojavnost, nasta-
nek. Ker se na posamezne objekte mitske krajine vežejo različne zgodbe,
verovanja, legende itn., ki se z ustnim izročilom kot nesnovna dediščina
prenašajo iz roda v rod, je namen prispevka usmerjen tudi v razlago narav-
nih procesov v ozadju »nadnaravnih« pojavov.
Raziskava temelji predvsem na preučevanju digitalnih kartografskih vi-
rov, tako topografskih zemljevidov iz različnih obdobij in različnih me-
ril, kot tudi tematskih zemljevidov Franciscejskega katastra, ki predstav-
lja enega pomembnejših virov za preučevanje rabe zemljišč v prvi polovici
² Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, glej https://pxweb.stat.si/SiStatData/
pxweb/sl/Data/-/05C5004S.px.
102
arheološko najdišče Debela griža (Medeot, Crevato in Margon 2021) –, po-
nekod pa sledi naravni topografiji terena in poteka bodisi po dolinah manj-
ših potokov bodisi po vmesnih slemenih. Marsikatero vozlišče (mejnik) ka-
tastrske meje s sosednjo katastrsko občino ne leži na nobeni od »naravnih«
markantnih točk in ravno te so v okolici Rodika zanimive, saj so jih prebi-
valci posebej označevali, o njih in z njimi povezanih dogodkih pa obstaja
bogato ustno izročilo, o katerem bo tudi govora v tem prispevku. Ponekod
je meja katastrske občine Rodik označena s suhim zidom, kot npr. na njeni
zahodni meji, južno od Ograde (701 m). Tak zid je nedvoumno ločeval ze-
mljišča, s katerimi so v preteklosti smeli gospodariti prebivalci (lastniki)
ene in druge katastrske občine oziroma naselja.
Kot je možno razbrati z zemljevidov Franciscejskega katastra, se je Ro-
dik v zadnjih 200 letih, še intenzivneje pa v prejšnjem stoletju, razširil iz
osrednjega gručastega jedra okrog župnijske cerkve svete Trojice proti se-
verozahodu, v smeri železniške postaje oziroma proti cesti Kozina–Kačiče.
Od 80-ih let prejšnjega stoletja dalje se naselje širi tudi pod vznožje juž-
nega pobočja vzpetine Gabrova stran (609 m). Po podatkih za leto 2020 je
v Rodiku, ki je za Hrpeljami in Kozino tretje največje naselje v občini, ži-
velo 330 prebivalcev (162 žensk), ki so bili povprečno stari 42,2 let, indeks
staranja je znašal 111,1.² V primerjavi s povprečjem za občino (44,1) in Slo-
venijo (43,5 let) je prebivalstvo v Rodiku opazno mlajše, kar ga uvršča med
vitalnejša naselja v občini.
Namen in metodologija
Namen prispevka je z geografskega vidika in z uporabo geografskih razi-
skovalnih metod razložiti prisotnost nekaterih zanimivih objektov mate-
rialne dediščine na območju rodiške mitske krajine ter obenem pojasniti
geografske dejavnike in procese, ki so vplivali na njihovo pojavnost, nasta-
nek. Ker se na posamezne objekte mitske krajine vežejo različne zgodbe,
verovanja, legende itn., ki se z ustnim izročilom kot nesnovna dediščina
prenašajo iz roda v rod, je namen prispevka usmerjen tudi v razlago narav-
nih procesov v ozadju »nadnaravnih« pojavov.
Raziskava temelji predvsem na preučevanju digitalnih kartografskih vi-
rov, tako topografskih zemljevidov iz različnih obdobij in različnih me-
ril, kot tudi tematskih zemljevidov Franciscejskega katastra, ki predstav-
lja enega pomembnejših virov za preučevanje rabe zemljišč v prvi polovici
² Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, glej https://pxweb.stat.si/SiStatData/
pxweb/sl/Data/-/05C5004S.px.
102
