Page 141 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 141
O razlogih za izseljevanje in odnosih oblasti do istrskih Italijanov
So prihajali iz Hrvaške, iz Slavonije, iz Bosne, Srbije tudi. Saj so bili
samo oni po pisarnah, oni bili na čelu, oni so vodili, ne. In tako, danes,
jutri . . . Naši so, oni so porivali naše proč. Si bil »costretto de andar!«
[prisiljen v odhod] Prisiljen si bil.
Zaradi nove povojne oblasti v Istri je prišlo do preobrata družbenih pozi-
cij na vseh ravneh, od poklicne naprej, kar je gotovo tudi eden izmed kom-
pleksnih razlogov za izseljevanje Italijanov. Nov jugoslovanski družbeni
sistem je na glavo obračal desetletja ustaljen družbeni sistem »večvredne
italijanske civilizacije in slovanskega barbarstva« pod fašizmom. Na Slo-
vence in Hrvate so Italijani dolgo časa gledali kot na podljudi, sciave, faši-
zem in nacionalizem pa sta jim vcepila občutek večvrednosti in prepričanje,
da Istra pripada Italiji (Pirjevec 2012, 151; Kosmač 2017, 134; Baskar 2002;
Ballinger 2003). Lucija, ki je z Vipavskega v Dekane in potem v Koper pri-
šla že leta 1948, kot enega izmed razlogov za odhod Italijanov navede prav
njihov občutek kulturne superiornosti:
L: Prvi razlog je to, da so se bali nove oblasti, ker so, kakorkoli, po-
sebno meščani niso bili profašisti, niso pa bili antifašisti, gotovo. Ni-
so bili antifašisti, večina ne. V Kopru tudi [. . .] so bili najhujši fašisti,
skvadristi . . . [O priimkih.] Se pravi, en del je gotovo bilo čisto faši-
stično angažiranih, politično. Velika večina pa je bila nevtralno na-
klonjena. Jaz zdaj ne govorim o teh militantnih fašistih, ampak to so
meni razlagali ljudje, kako so pomagali, da bi fašizem, torej Musso-
lini, da bi njegov socialni projekt uspel. Da so na oknih imeli, gojili
koruzo, množično so to. [. . .] Ti ljudje tu seveda, ko ob možnosti, da
bi pa zdaj prišli sem partizani, »slavi«, »družeti« so rekli.
K: Ja, »družeti«. Pa še vi se spomnite, da so govorili »družeti«?
J: Ja to so . . . »La xe del druxe«, to sem bila jaz. [. . .]
K: Ampak zaradi tega, ker so vam tako rekli, so tudi drugače nastopali
do vas?
L: [. . .] Absolutno ne. Prvi razlog je bil ta naklonjenost. Ne bom re-
kla terorizmu fašističnemu, ampak, recimo, tej italijanskosti, kulturi
in tudi v literaturi, ki jo lahko berete, so oni nas imeli za nepisme-
ne. Jaz sem imela en večer s Tomšičem v Trstu, v tem istrskem klubu
[. . .] pa tej, ki so levičarji . . . In potem je vstal en Puležan, pisatelj, in
je rekel: »Gospa, oprostite, ampak mi nismo razumeli. Zdaj šele lah-
ko razumemo, da naši Slovani niso nepismeni. In da imajo kulturo,
139
So prihajali iz Hrvaške, iz Slavonije, iz Bosne, Srbije tudi. Saj so bili
samo oni po pisarnah, oni bili na čelu, oni so vodili, ne. In tako, danes,
jutri . . . Naši so, oni so porivali naše proč. Si bil »costretto de andar!«
[prisiljen v odhod] Prisiljen si bil.
Zaradi nove povojne oblasti v Istri je prišlo do preobrata družbenih pozi-
cij na vseh ravneh, od poklicne naprej, kar je gotovo tudi eden izmed kom-
pleksnih razlogov za izseljevanje Italijanov. Nov jugoslovanski družbeni
sistem je na glavo obračal desetletja ustaljen družbeni sistem »večvredne
italijanske civilizacije in slovanskega barbarstva« pod fašizmom. Na Slo-
vence in Hrvate so Italijani dolgo časa gledali kot na podljudi, sciave, faši-
zem in nacionalizem pa sta jim vcepila občutek večvrednosti in prepričanje,
da Istra pripada Italiji (Pirjevec 2012, 151; Kosmač 2017, 134; Baskar 2002;
Ballinger 2003). Lucija, ki je z Vipavskega v Dekane in potem v Koper pri-
šla že leta 1948, kot enega izmed razlogov za odhod Italijanov navede prav
njihov občutek kulturne superiornosti:
L: Prvi razlog je to, da so se bali nove oblasti, ker so, kakorkoli, po-
sebno meščani niso bili profašisti, niso pa bili antifašisti, gotovo. Ni-
so bili antifašisti, večina ne. V Kopru tudi [. . .] so bili najhujši fašisti,
skvadristi . . . [O priimkih.] Se pravi, en del je gotovo bilo čisto faši-
stično angažiranih, politično. Velika večina pa je bila nevtralno na-
klonjena. Jaz zdaj ne govorim o teh militantnih fašistih, ampak to so
meni razlagali ljudje, kako so pomagali, da bi fašizem, torej Musso-
lini, da bi njegov socialni projekt uspel. Da so na oknih imeli, gojili
koruzo, množično so to. [. . .] Ti ljudje tu seveda, ko ob možnosti, da
bi pa zdaj prišli sem partizani, »slavi«, »družeti« so rekli.
K: Ja, »družeti«. Pa še vi se spomnite, da so govorili »družeti«?
J: Ja to so . . . »La xe del druxe«, to sem bila jaz. [. . .]
K: Ampak zaradi tega, ker so vam tako rekli, so tudi drugače nastopali
do vas?
L: [. . .] Absolutno ne. Prvi razlog je bil ta naklonjenost. Ne bom re-
kla terorizmu fašističnemu, ampak, recimo, tej italijanskosti, kulturi
in tudi v literaturi, ki jo lahko berete, so oni nas imeli za nepisme-
ne. Jaz sem imela en večer s Tomšičem v Trstu, v tem istrskem klubu
[. . .] pa tej, ki so levičarji . . . In potem je vstal en Puležan, pisatelj, in
je rekel: »Gospa, oprostite, ampak mi nismo razumeli. Zdaj šele lah-
ko razumemo, da naši Slovani niso nepismeni. In da imajo kulturo,
139
