Page 143 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 143
O razlogih za izseljevanje in odnosih oblasti do istrskih Italijanov
desničarji na drugi strani, da smo jih naterali. Pa ni res! Nobenega ni-
smo terali! Nasprotno! Smo jih prepričevali, naj ostanejo! Samo niso
videli prihodnosti! Niti v kulturi, niti v izobraževanju, niti v zapo-
slovanju in nič! In pravite, da svoje. Ma . . . Hiša je hiša. So nekateri
kmetje, ki so imeli posestva dol, v Istri dol. So pustili vse in so šli. So
šli tam, ko so prišli tam, pa so šele videli, kaj jih čaka.
K: In zakaj? Kaj tukaj je vse propadlo ali zakaj je bilo . . . Mislim, če . . .
Kaj njihove dejavnosti so propadle v tem času ali . . . Zakaj niso videli
več prihodnosti?
C: Prvič, so se duševno čutili odtujene. Da to ni več njihova domovi-
na. Oni so Italijani, Italija je na drugi strani. Tu je Jugoslavija. Oni
niso Jugoslovani. Tako kot smo bili mi drugorazredni v času Italije,
mi, Slovani, tako oni niso bili, so računali, da bodo postali oni to, kar
smo bili mi, drugorazredni, ne. Oni tam so jih vabili. »Pridite, pridi-
te, pridite, ker tu boste imeli, boste to, boste ono . . .« Ker je bila tudi
propaganda, politika, ker s tem so dokazovali, politika, »Kaj delajo,
terajo naše ljudi!« Ne, mi nismo terali nobenega. Samo tako je nane-
slo, ne. [O begunskih centrih.] Ker jih niso čakale hiše in stanovanja
in zaposlitve. Ma kaki! Tam [v begunskih centrih] so živeli leta!
Rafael, Claudijev brat, učitelj in priznan športnik, tudi podobno opozarja
na italijansko ščuvanje proti t. i. titinom, italijansko propagando in jugoslo-
vanski nevtralen odnos do izseljevanja. Istrske Italijane ločuje na vzvišene,
sovražne ter tiste »izmed nas«:
Prvo je, spet bom malo bolj levičarski politik, ampak bom povedal
resnico. Veliko vlogo je igrala cerkev. Cerkev. »Tu so titini«, ne vem,
če ste slišala za ta nadimek, titini. »So nevarni, so to, so ono, pejte
v Italijo, vam bo dala vse. Vi niste za tu, pejte tam, kamor spadate.«
In to je bila ena taka velika, velika propaganda in eni in eni so šli po-
tem kot naivneži, kar jim je bilo potem izredno, izredno žal! Da so
šli. Ampak so šli! In so pustili vse! [. . .] V barake!!! [O obupnih raz-
merah v begunskih centrih.] Eni pa so šli iz principa, iz prepričanja,
iz žlehtnobe do nas in tako dalje. Vendar je bila velika večina, ki so šli
naivno. Poleg tega moram reči, da je bila tudi naša propaganda slaba.
Slaba propaganda. Torej, »Hočejo it, naj grejo! Naj grejo! Naj grejo!«
Zakaj? Zato ker iz vseh krajev Slovenije komaj čakajo, da se preselijo.
In v par letih je bila ta fluktuacija tako velika, da se je . . .
141
desničarji na drugi strani, da smo jih naterali. Pa ni res! Nobenega ni-
smo terali! Nasprotno! Smo jih prepričevali, naj ostanejo! Samo niso
videli prihodnosti! Niti v kulturi, niti v izobraževanju, niti v zapo-
slovanju in nič! In pravite, da svoje. Ma . . . Hiša je hiša. So nekateri
kmetje, ki so imeli posestva dol, v Istri dol. So pustili vse in so šli. So
šli tam, ko so prišli tam, pa so šele videli, kaj jih čaka.
K: In zakaj? Kaj tukaj je vse propadlo ali zakaj je bilo . . . Mislim, če . . .
Kaj njihove dejavnosti so propadle v tem času ali . . . Zakaj niso videli
več prihodnosti?
C: Prvič, so se duševno čutili odtujene. Da to ni več njihova domovi-
na. Oni so Italijani, Italija je na drugi strani. Tu je Jugoslavija. Oni
niso Jugoslovani. Tako kot smo bili mi drugorazredni v času Italije,
mi, Slovani, tako oni niso bili, so računali, da bodo postali oni to, kar
smo bili mi, drugorazredni, ne. Oni tam so jih vabili. »Pridite, pridi-
te, pridite, ker tu boste imeli, boste to, boste ono . . .« Ker je bila tudi
propaganda, politika, ker s tem so dokazovali, politika, »Kaj delajo,
terajo naše ljudi!« Ne, mi nismo terali nobenega. Samo tako je nane-
slo, ne. [O begunskih centrih.] Ker jih niso čakale hiše in stanovanja
in zaposlitve. Ma kaki! Tam [v begunskih centrih] so živeli leta!
Rafael, Claudijev brat, učitelj in priznan športnik, tudi podobno opozarja
na italijansko ščuvanje proti t. i. titinom, italijansko propagando in jugoslo-
vanski nevtralen odnos do izseljevanja. Istrske Italijane ločuje na vzvišene,
sovražne ter tiste »izmed nas«:
Prvo je, spet bom malo bolj levičarski politik, ampak bom povedal
resnico. Veliko vlogo je igrala cerkev. Cerkev. »Tu so titini«, ne vem,
če ste slišala za ta nadimek, titini. »So nevarni, so to, so ono, pejte
v Italijo, vam bo dala vse. Vi niste za tu, pejte tam, kamor spadate.«
In to je bila ena taka velika, velika propaganda in eni in eni so šli po-
tem kot naivneži, kar jim je bilo potem izredno, izredno žal! Da so
šli. Ampak so šli! In so pustili vse! [. . .] V barake!!! [O obupnih raz-
merah v begunskih centrih.] Eni pa so šli iz principa, iz prepričanja,
iz žlehtnobe do nas in tako dalje. Vendar je bila velika večina, ki so šli
naivno. Poleg tega moram reči, da je bila tudi naša propaganda slaba.
Slaba propaganda. Torej, »Hočejo it, naj grejo! Naj grejo! Naj grejo!«
Zakaj? Zato ker iz vseh krajev Slovenije komaj čakajo, da se preselijo.
In v par letih je bila ta fluktuacija tako velika, da se je . . .
141
