Page 164 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 164
»eksodusu«? O prenovi istrske družbe, družbenih odnosih in dediščini
ker me ni razumela, sem ji povedala seveda po slovensko, da hočem
3 sveža jajčka, in ko ji ponovim po slovensko, so bile še bolj začude-
ne, so me še manj razumele. In potem ponavljam v obeh jezikih in
potem prodajalka reče, »a, 3 pesce!« [»pesca« pomeni v italijanščini
breskev], in mi ponuja 3 breskve [. . .]. Kasneje sem jaz govorila sa-
mo italijansko. Jaz sem govorila slovensko samo s svojimi starši. [O
pripovedovanju zgodb iz slovenskih knjig otrokom v italijanščini; o
italijanskem časopisu, kjer so objavili njeno fotografijo s komentar-
jem: »I ragazzi sloveni sono uguali ai ragazzi italiani.« – »Slovenski
otroci so enaki italijanskim«.] [Ko je šla enkrat iskat pozabljeno igra-
čo k italijanskemu prijatelju:] [S]em šla pred njihova vrata in so bila
razsekana. In potem na ta razsekana vrata so bile diagonalno pribiti
dve deski in nisem videla več ne Valterja ne babico . . . [. . .] To je bilo
tam, recimo, leta ’52.
V času prihoda polkovnika Dragotina leta 1954 v Koper je bilo okolje še
povsem italijansko, pravi pa, da je potem ostalo le približno pet italijanskih
družin:
Sej so vsi iz Trsta, 99 . . . Sej menda koliko, enih pet družin je menda
ostalo v samem Kopru, Italijanov. Tle na našem vrtu ena, pa še pol se
je preselila v svoje stanovanje gor nekam v Istro. Tako da ni . . . Tle so
sam Italijani bli . . . 90, če ne več. [. . .] Vsi italijansko in mi smo, oče
moj, tudi dvojezičnost na občini . . . Takrat je bil še župan Italijan, ko
sem prišel dol.
Nasprotna spominom na posamična »izginotja« italijanskih sosedov v
italijansko govorečem okolju so kasnejša pričevanja o množičnih odhodih
Italijanov, ki so istrska mesta zapuščali v kolonah, ki sodijo v zadnjo, mno-
žično fazo »eksodusa«, v času po priključitvi cone B Jugoslaviji, o čemer
pričača Claudio, slovenski Istran:
C: V Piranu . . . Piran se je spraznil. Praktično se je spraznil! Bom re-
kel . . . Če je bilo 90, rečem tako, ampak mogoče še več kot 90 je bilo
Italijanov. Prav Italijanov! Slovencev v Piranu . . . Tudi če so bili, so
bili prekriti! Se niso izdajali za Slovence, ne.
K: In ko ste vi prišli, potem alora, ste prišli kot komandir sem, kdaj
približno bi bilo to?
162
ker me ni razumela, sem ji povedala seveda po slovensko, da hočem
3 sveža jajčka, in ko ji ponovim po slovensko, so bile še bolj začude-
ne, so me še manj razumele. In potem ponavljam v obeh jezikih in
potem prodajalka reče, »a, 3 pesce!« [»pesca« pomeni v italijanščini
breskev], in mi ponuja 3 breskve [. . .]. Kasneje sem jaz govorila sa-
mo italijansko. Jaz sem govorila slovensko samo s svojimi starši. [O
pripovedovanju zgodb iz slovenskih knjig otrokom v italijanščini; o
italijanskem časopisu, kjer so objavili njeno fotografijo s komentar-
jem: »I ragazzi sloveni sono uguali ai ragazzi italiani.« – »Slovenski
otroci so enaki italijanskim«.] [Ko je šla enkrat iskat pozabljeno igra-
čo k italijanskemu prijatelju:] [S]em šla pred njihova vrata in so bila
razsekana. In potem na ta razsekana vrata so bile diagonalno pribiti
dve deski in nisem videla več ne Valterja ne babico . . . [. . .] To je bilo
tam, recimo, leta ’52.
V času prihoda polkovnika Dragotina leta 1954 v Koper je bilo okolje še
povsem italijansko, pravi pa, da je potem ostalo le približno pet italijanskih
družin:
Sej so vsi iz Trsta, 99 . . . Sej menda koliko, enih pet družin je menda
ostalo v samem Kopru, Italijanov. Tle na našem vrtu ena, pa še pol se
je preselila v svoje stanovanje gor nekam v Istro. Tako da ni . . . Tle so
sam Italijani bli . . . 90, če ne več. [. . .] Vsi italijansko in mi smo, oče
moj, tudi dvojezičnost na občini . . . Takrat je bil še župan Italijan, ko
sem prišel dol.
Nasprotna spominom na posamična »izginotja« italijanskih sosedov v
italijansko govorečem okolju so kasnejša pričevanja o množičnih odhodih
Italijanov, ki so istrska mesta zapuščali v kolonah, ki sodijo v zadnjo, mno-
žično fazo »eksodusa«, v času po priključitvi cone B Jugoslaviji, o čemer
pričača Claudio, slovenski Istran:
C: V Piranu . . . Piran se je spraznil. Praktično se je spraznil! Bom re-
kel . . . Če je bilo 90, rečem tako, ampak mogoče še več kot 90 je bilo
Italijanov. Prav Italijanov! Slovencev v Piranu . . . Tudi če so bili, so
bili prekriti! Se niso izdajali za Slovence, ne.
K: In ko ste vi prišli, potem alora, ste prišli kot komandir sem, kdaj
približno bi bilo to?
162
