Page 96 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 96
ksodus«: o tistih, ki odhajajo, tistih, ki ostajajo, in tistih, ki prihajajo
njihovi partizani. V Istri, kjer so bili znaki prebujanja proletarskih
levih idej, v antifašističnem odporu so aktivno sodelovali, morda so
ga celo zanetili, istrski Italijani – no, italijanski priimki. Ni antifaši-
zem izključno rezultat vstaje hrvatskega ali slovenska življa. Šlo je za
odpor celotne skupnosti proti fašizmu, logični odpor. Torej, bilo je
fašistov, ampak je bilo tudi teh drugih, v partizanih. Najbolj pošteno
bi jih bilo imenovati antifašiste, ne komuniste. Obstajali so ti, ki ni-
so bili komunisti, ampak so bili partizani, antifašisti. Ampak oblast je
naredila, da so se vsi pojmi pomešali, pa je bilo malo težko biti Italijan
v Istri. »Bila je jebačija stalno.« ⁷
Kolektivna inkriminacija odhajajočih, predvsem Italijanov, kot fašistov
je razvidna tudi iz arhivskih virov. V enem izmed njih je na seznamu iz okra-
ja Koper v letih 1945–1946 882 izseljenih oseb,⁸ »ki so se vse prostovoljno
izselile, ne da bi ljudska oblast izvajala nad njimi kak pritisk«. V uvodu se-
znama je pojasnjeno, »da gre v glavnem za beg vojnih zločincev in fašistov,
odnosno za normalen povratek ljudi, kateri so se tukaj naselili med vojno
kot begunci pred zračnimi napadi, bodisi iz Italije, Trsta, in ki so se po 1.
maju 1945 vrnili na svoje domove. Poleg tega so razlogi preseljevanja is-
ti kot v normalnem času, na primer ženitve itd.« V nadaljevanju je velika
večina posamezno imenovanih ljudi označena kot fašisti, vojni zločinci, ko-
laboracionisti, črne srajce, skvadristi,⁹ propagandisti ipd., potem pa da so
pobegnili iz strahu ali iz neznanega razloga itd.
Kolektivno kriminaliziranje Italijanov kot fašistov je izkusila večina mo-
jih italijanskih sogovornikov, kar je nekatere izmed njih življenjsko zazna-
movalo. Spomnimo se, recimo, na izkušnjo Amalie, ki je zaradi vsesplo-
šnega enačenja Italijanov s fašisti kot ravnateljica odklonila sodelovanje
na komemoracijah ob strunjanskem antifašističnem spomeniku. V njunem
pogovoru s prijateljico, Vittorio, hčero komunista, ki je ostal zaradi vere v
socializem, sta prizadeti zaradi enačenja Italijanov s političnim sistemom,
ki ga njuni družini nista podpirali.
V: Skupno Italijanom tam [v Italiji, ezuli] in tu je, da so bili vedno
⁷ Komentar, ki ga je zapisal nekdo pod psevdonimom »Franci for president«, je iz hrvaščine
prevedla avtorica knjige.
⁸ Arhiv republike Slovenije. si a s 1589/iii: Arhiv Republike Slovenije, Centralni komite zveze
komunistov Slovenije, Fond tržaškega okrožnega komiteja k p j k; leto 1945–46, škatla 48,
mapa 1515, Seznam oseb, ki so pobegnile oz. so se izselile iz Kopra v Italijo ob koncu vojne.
⁹ Črnosrajčniki in skvadristi sta imeni za italijanske fašistične vojake, ki so se z nasilnimi
metodami bojevali proti komunizmu in socializmu.
94
njihovi partizani. V Istri, kjer so bili znaki prebujanja proletarskih
levih idej, v antifašističnem odporu so aktivno sodelovali, morda so
ga celo zanetili, istrski Italijani – no, italijanski priimki. Ni antifaši-
zem izključno rezultat vstaje hrvatskega ali slovenska življa. Šlo je za
odpor celotne skupnosti proti fašizmu, logični odpor. Torej, bilo je
fašistov, ampak je bilo tudi teh drugih, v partizanih. Najbolj pošteno
bi jih bilo imenovati antifašiste, ne komuniste. Obstajali so ti, ki ni-
so bili komunisti, ampak so bili partizani, antifašisti. Ampak oblast je
naredila, da so se vsi pojmi pomešali, pa je bilo malo težko biti Italijan
v Istri. »Bila je jebačija stalno.« ⁷
Kolektivna inkriminacija odhajajočih, predvsem Italijanov, kot fašistov
je razvidna tudi iz arhivskih virov. V enem izmed njih je na seznamu iz okra-
ja Koper v letih 1945–1946 882 izseljenih oseb,⁸ »ki so se vse prostovoljno
izselile, ne da bi ljudska oblast izvajala nad njimi kak pritisk«. V uvodu se-
znama je pojasnjeno, »da gre v glavnem za beg vojnih zločincev in fašistov,
odnosno za normalen povratek ljudi, kateri so se tukaj naselili med vojno
kot begunci pred zračnimi napadi, bodisi iz Italije, Trsta, in ki so se po 1.
maju 1945 vrnili na svoje domove. Poleg tega so razlogi preseljevanja is-
ti kot v normalnem času, na primer ženitve itd.« V nadaljevanju je velika
večina posamezno imenovanih ljudi označena kot fašisti, vojni zločinci, ko-
laboracionisti, črne srajce, skvadristi,⁹ propagandisti ipd., potem pa da so
pobegnili iz strahu ali iz neznanega razloga itd.
Kolektivno kriminaliziranje Italijanov kot fašistov je izkusila večina mo-
jih italijanskih sogovornikov, kar je nekatere izmed njih življenjsko zazna-
movalo. Spomnimo se, recimo, na izkušnjo Amalie, ki je zaradi vsesplo-
šnega enačenja Italijanov s fašisti kot ravnateljica odklonila sodelovanje
na komemoracijah ob strunjanskem antifašističnem spomeniku. V njunem
pogovoru s prijateljico, Vittorio, hčero komunista, ki je ostal zaradi vere v
socializem, sta prizadeti zaradi enačenja Italijanov s političnim sistemom,
ki ga njuni družini nista podpirali.
V: Skupno Italijanom tam [v Italiji, ezuli] in tu je, da so bili vedno
⁷ Komentar, ki ga je zapisal nekdo pod psevdonimom »Franci for president«, je iz hrvaščine
prevedla avtorica knjige.
⁸ Arhiv republike Slovenije. si a s 1589/iii: Arhiv Republike Slovenije, Centralni komite zveze
komunistov Slovenije, Fond tržaškega okrožnega komiteja k p j k; leto 1945–46, škatla 48,
mapa 1515, Seznam oseb, ki so pobegnile oz. so se izselile iz Kopra v Italijo ob koncu vojne.
⁹ Črnosrajčniki in skvadristi sta imeni za italijanske fašistične vojake, ki so se z nasilnimi
metodami bojevali proti komunizmu in socializmu.
94
