Page 95 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 95
O razlogih za izseljevanje in odnosih oblasti do istrskih Italijanov
Sv. Sobota, 1951
O razlogih za izseljevanje in odnosih oblasti do istrskih Italijanov
O fašistih, prevzgojah v šolah in »nepravih« Italijanih
Po mnenju Mile Orlić pri izseljevanju Italijanov ni bilo tako radikalnega od-
nosa kot pri povojnem izgonu Nemcev iz srednje in vzhodne Evrope. Kot je
bilo že pokazano v spominih, so se istrski Italijani priključili partizanskim
borcem, zato se, vsaj uradno, na Italijane ni gledalo kot na nacionalnega
sovražnika, ki ga je v trenutku osvoboditve potrebno izgnati. To vprašanje
se je postavilo nekoliko kasneje, ko se je dobršen del italijanskega prebival-
stva upiral vzpostavitvi novih oblasti (Orlić 2012, 20).
Kljub odsotnosti uradne negativne politike do Italijanov je iz spominov
razvidno, da je bilo na ravni vsakdanjega življenja po vojni veliko prebi-
valstva nastrojenega proti Italijanom. V burnih odzivih Istranov na enega
mojih prvih medijskih intervjujev o »eksodusu« je nekdo opozoril na etnič-
no mešano sestavo ezulov, ki se niso identificirali po nacionalnosti, temveč
po regionalni pripadnosti. Vseeno pa je kljub hibridni identiteti vendarle
mogoče opaziti nastrojenost proti Italijanom, ki so bili kolektivno krimi-
nalizirani kot fašisti in jim naj zato ne bi bilo lahko (Branc 2015):
Niso samo Italijani optirali, ampak tudi hrvaški Istrani in vsi drugi
brez ozira na narodnost. V moji družini so masovno optirali. Moji so
po poreklu Hrvati, imeli so se za Istrane in nikoli jih ni vznemirjal
občutek nacionalne pripadnosti. [. . .] Vsem, ki so odšli, je oblast go-
vorila, da so fašisti. »Kurac« so fašisti, ve se, kdo so bili fašisti. Italija-
ni se ne morejo identificirati s fašizmom. Končno je fašizem v Italiji
kapituliral brez zunanjega posredovanja, zrušili so ga sami Italijani,
93
Sv. Sobota, 1951
O razlogih za izseljevanje in odnosih oblasti do istrskih Italijanov
O fašistih, prevzgojah v šolah in »nepravih« Italijanih
Po mnenju Mile Orlić pri izseljevanju Italijanov ni bilo tako radikalnega od-
nosa kot pri povojnem izgonu Nemcev iz srednje in vzhodne Evrope. Kot je
bilo že pokazano v spominih, so se istrski Italijani priključili partizanskim
borcem, zato se, vsaj uradno, na Italijane ni gledalo kot na nacionalnega
sovražnika, ki ga je v trenutku osvoboditve potrebno izgnati. To vprašanje
se je postavilo nekoliko kasneje, ko se je dobršen del italijanskega prebival-
stva upiral vzpostavitvi novih oblasti (Orlić 2012, 20).
Kljub odsotnosti uradne negativne politike do Italijanov je iz spominov
razvidno, da je bilo na ravni vsakdanjega življenja po vojni veliko prebi-
valstva nastrojenega proti Italijanom. V burnih odzivih Istranov na enega
mojih prvih medijskih intervjujev o »eksodusu« je nekdo opozoril na etnič-
no mešano sestavo ezulov, ki se niso identificirali po nacionalnosti, temveč
po regionalni pripadnosti. Vseeno pa je kljub hibridni identiteti vendarle
mogoče opaziti nastrojenost proti Italijanom, ki so bili kolektivno krimi-
nalizirani kot fašisti in jim naj zato ne bi bilo lahko (Branc 2015):
Niso samo Italijani optirali, ampak tudi hrvaški Istrani in vsi drugi
brez ozira na narodnost. V moji družini so masovno optirali. Moji so
po poreklu Hrvati, imeli so se za Istrane in nikoli jih ni vznemirjal
občutek nacionalne pripadnosti. [. . .] Vsem, ki so odšli, je oblast go-
vorila, da so fašisti. »Kurac« so fašisti, ve se, kdo so bili fašisti. Italija-
ni se ne morejo identificirati s fašizmom. Končno je fašizem v Italiji
kapituliral brez zunanjega posredovanja, zrušili so ga sami Italijani,
93
