Page 47 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 47
liza trenutnega stanja na področju 5
predšolske vzgoje, osnovnošolskega
in srednješolskega šolanja
Analiza trenutnega stanja na področju predšolske vzgoje,
osnovnošolskega in srednješolskega šolanja v Sloveniji
Statistični podatki študentov pedagoških fakultet
za študijsko leto 2018/2019
Podatki prikazujejo, da je zanimanje za študij pedagoških programov v Re-
publiki Sloveniji še vedno veliko. Vse tri pedagoške fakultete so imele v letu
2018/2019 skupno vpisanih 5.249 študentov (na prvi in drugi stopnji študija).
V študijskem letu 2018/2019 se je v terciarno izobraževanje vpisalo 75.991 štu-
dentov, kar je 0,7 manj kot v predhodnem študijskem letu (76.534) in 34,2
manj kot pred desetimi leti (115.445). V študijskem letu 2018/2019 se je največ
študentov vpisalo v študijske programe s področij tehnike, proizvodne teh-
nologije in gradbeništva (13.974 ali 18,4 ), poslovnih in upravnih ved, prava
(13.784 ali 18,1 ) ter zdravstva in socialne varnosti (10.224 ali 13,5 ). Na pod-
ročju edukacije in izobraževanja učiteljev je bilo v letu 2018/2019 vpisanih
preko 6.000 študentov (Statistični urad Republike Slovenije, 2020), kar pred-
stavlja 7,8 aktivne populacije študentov.
Slovenija je ena izmed redkih držav EU, ki se (zaenkrat) sooča s presež-
kom kadra na področju vzgoje in izobraževanja (v primerjavi s Švedsko, npr.,
kjer ga primanjkuje). Pedagoške smeri so namreč pri nas na seznamu najbolj
obleganih študijskih smeri. Predšolska vzgoja se izkazuje kot najbolj iskana
pedagoška študijska smer v Sloveniji in se nanjo prijavi več kandidatov, kot
je razpisanih mest. Kljub temu še vedno ostajajo določeni pedagoški poklici,
za katere je manj zanimanja oz. izkazujejo primanjkovanje kadra. To so pred-
vsem poklici na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potre-
bami in različnih strokovnih izobraževalnih predmetov, kot so npr. matema-
tika, računalništvo in elektrotehnika (Pedagogov vse več, država brez dolgoroč-
nega plana, 2018). Kot je razvidno iz podatkov, je pri mladih v glavnem priso-
tno zanimanje za pedagoški poklic, kar pa dolgoročno gledano ne pomeni,
da bodo imeli v prihodnosti vsi študentje možnost zaposlitve na izbranem
področju VIZ ter da bo zanimanje za ta poklic ostalo nespremenjeno.
Tudi Slovenija se lahko približa večini evropskih držav – le dolgoročno na-
45
predšolske vzgoje, osnovnošolskega
in srednješolskega šolanja
Analiza trenutnega stanja na področju predšolske vzgoje,
osnovnošolskega in srednješolskega šolanja v Sloveniji
Statistični podatki študentov pedagoških fakultet
za študijsko leto 2018/2019
Podatki prikazujejo, da je zanimanje za študij pedagoških programov v Re-
publiki Sloveniji še vedno veliko. Vse tri pedagoške fakultete so imele v letu
2018/2019 skupno vpisanih 5.249 študentov (na prvi in drugi stopnji študija).
V študijskem letu 2018/2019 se je v terciarno izobraževanje vpisalo 75.991 štu-
dentov, kar je 0,7 manj kot v predhodnem študijskem letu (76.534) in 34,2
manj kot pred desetimi leti (115.445). V študijskem letu 2018/2019 se je največ
študentov vpisalo v študijske programe s področij tehnike, proizvodne teh-
nologije in gradbeništva (13.974 ali 18,4 ), poslovnih in upravnih ved, prava
(13.784 ali 18,1 ) ter zdravstva in socialne varnosti (10.224 ali 13,5 ). Na pod-
ročju edukacije in izobraževanja učiteljev je bilo v letu 2018/2019 vpisanih
preko 6.000 študentov (Statistični urad Republike Slovenije, 2020), kar pred-
stavlja 7,8 aktivne populacije študentov.
Slovenija je ena izmed redkih držav EU, ki se (zaenkrat) sooča s presež-
kom kadra na področju vzgoje in izobraževanja (v primerjavi s Švedsko, npr.,
kjer ga primanjkuje). Pedagoške smeri so namreč pri nas na seznamu najbolj
obleganih študijskih smeri. Predšolska vzgoja se izkazuje kot najbolj iskana
pedagoška študijska smer v Sloveniji in se nanjo prijavi več kandidatov, kot
je razpisanih mest. Kljub temu še vedno ostajajo določeni pedagoški poklici,
za katere je manj zanimanja oz. izkazujejo primanjkovanje kadra. To so pred-
vsem poklici na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potre-
bami in različnih strokovnih izobraževalnih predmetov, kot so npr. matema-
tika, računalništvo in elektrotehnika (Pedagogov vse več, država brez dolgoroč-
nega plana, 2018). Kot je razvidno iz podatkov, je pri mladih v glavnem priso-
tno zanimanje za pedagoški poklic, kar pa dolgoročno gledano ne pomeni,
da bodo imeli v prihodnosti vsi študentje možnost zaposlitve na izbranem
področju VIZ ter da bo zanimanje za ta poklic ostalo nespremenjeno.
Tudi Slovenija se lahko približa večini evropskih držav – le dolgoročno na-
45
