Page 44 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 44
janje mladih – bodočih strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja
tovalno in posvetovalno delo z učitelji in vodstvom VIZ-institucije (cilji, na-
loge in ključna področja svetovalnega ter posvetovalnega dela z učitelji in
vodstvom VIZ-institucije; razvijanje timske kulture na šoli); organizacija uč-
nega procesa; strategije razvijanja soodgovornosti učencev za učni proces
in lastno učenje; motivacijske strategije; strategije graditve pozitivne samo-
podobe, pojmov, načel in zakonitosti pri mladih; reševanje problemov; upo-
raba učnih pripomočkov in učne tehnologije; spremljanje učenčevega na-
predka in doseganja ciljev; oblike sodelovanja z vodstvom šole, starši; orga-
nizacija kulturnih, športnih, naravoslovnih dni in drugih dejavnosti; sodelo-
vanje v strokovnih aktivih, na pedagoških konferencah, sestankih, v delov-
nih skupinah; sodelovanje z drugimi službami; delo z učenci s posebnimi
potrebami in z nadarjenimi učenci; druge vsebine (odvisne od posamezne
vzgojno-izobraževalne oz. druge ustanove).
Procesni vidik
Ta vidik opredeljuje proces ugotavljanja individualnih potreb pripravnika,
določanje ciljev, postopkov razvijanja zmožnosti, ki jih vključujejo posame-
zne delovne naloge.
Priprava sodelovanja med mentorjem in pripravnikom naj temelji na: opre-
delitvi osnovnega cilja medsebojnega sodelovanja (na podlagi ciljev fakul-
tete, ki se seveda lahko poljubno prilagodijo naravi dela); načrtu sodelovanja
med mentorjem in pripravnikom (mentor pripravi osnutek načrta); pogovoru
o željah, pričakovanjih in zanimanju (mentorjev načrt skupaj dopolnita s pre-
dlogi); konkretnem dogovoru o nadaljnjem sodelovanju (skupno pripravlja-
nje na delo, ločene aktivnosti, medsebojni razgovori z vrednotenjem dela,
način dajanja povratne informacije); načinu beleženja podatkov (hospitacij-
ski obrazci, dnevnik pedagoške prakse, analiza dokumentov ipd.); drugem.
Na podlagi nekaterih zgoraj predstavljenih spoznanj je mogoče ugotoviti
naslednja pomembna izhodišča, ki naj bi jih smiselno aplicirali v naš pedago-
ški prostor, in sicer:
1. usposabljanje mladih in medgeneracijsko povezovanje, ki je daleč od
njihovega vsakodnevnega okolja, najmanj učinkuje na spreminjanje
prakse poučevanja, zato je potrebno ustvariti aktivno in avtentično so-
delovanje ter prenos znanja na področju VIZ;
2. usposabljanje in medgeneracijsko povezovanje na šoli (instituciji) in v
organizaciji šole daje najboljše rezultate, ko gre za reševanje konkretnih
učnih situacij, najmanj pa takrat, ko gre za usvajanje abstraktnih vsebin;
3. idealno je kombiniranje praktičnega usposabljanja in medgeneracij-
42
tovalno in posvetovalno delo z učitelji in vodstvom VIZ-institucije (cilji, na-
loge in ključna področja svetovalnega ter posvetovalnega dela z učitelji in
vodstvom VIZ-institucije; razvijanje timske kulture na šoli); organizacija uč-
nega procesa; strategije razvijanja soodgovornosti učencev za učni proces
in lastno učenje; motivacijske strategije; strategije graditve pozitivne samo-
podobe, pojmov, načel in zakonitosti pri mladih; reševanje problemov; upo-
raba učnih pripomočkov in učne tehnologije; spremljanje učenčevega na-
predka in doseganja ciljev; oblike sodelovanja z vodstvom šole, starši; orga-
nizacija kulturnih, športnih, naravoslovnih dni in drugih dejavnosti; sodelo-
vanje v strokovnih aktivih, na pedagoških konferencah, sestankih, v delov-
nih skupinah; sodelovanje z drugimi službami; delo z učenci s posebnimi
potrebami in z nadarjenimi učenci; druge vsebine (odvisne od posamezne
vzgojno-izobraževalne oz. druge ustanove).
Procesni vidik
Ta vidik opredeljuje proces ugotavljanja individualnih potreb pripravnika,
določanje ciljev, postopkov razvijanja zmožnosti, ki jih vključujejo posame-
zne delovne naloge.
Priprava sodelovanja med mentorjem in pripravnikom naj temelji na: opre-
delitvi osnovnega cilja medsebojnega sodelovanja (na podlagi ciljev fakul-
tete, ki se seveda lahko poljubno prilagodijo naravi dela); načrtu sodelovanja
med mentorjem in pripravnikom (mentor pripravi osnutek načrta); pogovoru
o željah, pričakovanjih in zanimanju (mentorjev načrt skupaj dopolnita s pre-
dlogi); konkretnem dogovoru o nadaljnjem sodelovanju (skupno pripravlja-
nje na delo, ločene aktivnosti, medsebojni razgovori z vrednotenjem dela,
način dajanja povratne informacije); načinu beleženja podatkov (hospitacij-
ski obrazci, dnevnik pedagoške prakse, analiza dokumentov ipd.); drugem.
Na podlagi nekaterih zgoraj predstavljenih spoznanj je mogoče ugotoviti
naslednja pomembna izhodišča, ki naj bi jih smiselno aplicirali v naš pedago-
ški prostor, in sicer:
1. usposabljanje mladih in medgeneracijsko povezovanje, ki je daleč od
njihovega vsakodnevnega okolja, najmanj učinkuje na spreminjanje
prakse poučevanja, zato je potrebno ustvariti aktivno in avtentično so-
delovanje ter prenos znanja na področju VIZ;
2. usposabljanje in medgeneracijsko povezovanje na šoli (instituciji) in v
organizaciji šole daje najboljše rezultate, ko gre za reševanje konkretnih
učnih situacij, najmanj pa takrat, ko gre za usvajanje abstraktnih vsebin;
3. idealno je kombiniranje praktičnega usposabljanja in medgeneracij-
42
