Page 65 - Vranješ (†), Matej, Aleš Gacnik in Tadeja Jere Jakulin. Ur. 2021. Potenciali razvoja turizma na Unescovih lokacijah svetovne dedišcine v Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 65
dodatne priložnosti za razvoj turizma na unescovih lokacijah
no dobre za vse otroke. Nivoji participacije so pogosto ponazorjeni v obliki
lestve.3 Na najnižjem klinu otroci zgolj sodelujejo v naprej pripravljenih ak-
tivnostih, v tem primeru je participacija enaka so-prisotnosti. Na višjih kli-
nih otroška participacija, glede na stopnjo angažiranosti, vključuje različne
iniciative ad hoc odločanja, medtem ko najvišji klini predstavljajo avtono-
mno vodenje. Ker lestev sugerira hierarhijo, in hkrati spominja na gradi-
ranje razvojne psihologije, se oblike participacije grafično ilustrirajo s po-
močjo različnih barv v obliki kroga ali cvetnih listov.
V kontekstu akademskih raziskav otroci participirajo na treh nivojih.
Na osnovnem nivoju so primarni informatorji. V homogenih ali heteroge-
nih starostnih skupinah so v tovrstne raziskave lahko vključeni vsi otroci
od vrtca do 18 leta. 4 Običajno so skupine starostno homogene, zaradi etič-
nih omejitev raziskovanja otrok in z otroki. Otroci spadajo v ranljivo skupi-
no, zato je za raziskovanje potrebno soglasje staršev ali skrbnikov, vzgojite-
ljev, učiteljev. Skladno s slovensko zakonodajo lahko otroci po 15. letu sami
dajo soglasje za sodelovanje v raziskavi, pred 15. letom pa lahko le izrazijo
privolitev, soglasje morajo dati odrasli. Kot informatorji lahko otroci s svo-
jo zmožnostjo delovanja delno modificirajo potek raziskave, ne vplivajo pa
na izhodiščno zasnovo, ravno tako ne sodelujejo pri analizi in interpreta-
ciji zbranih podatkov. Na drugem nivoju otroci lahko participirajo kot sve-
tovalci. Udeleženi so pri poteku raziskave, še posebej pri izbiri topik in me-
tod. Na tretjem nivoju so otroci so-raziskovalci, ki dejavno sodelujejo v vseh
fazah raziskave od načrtovanja do interpretacije. Na prvi pogled se morda
zdi, da mlajši otroci ne morejo doseči drugega ali tretjega nivoja participa-
cije, vendar temu ni tako. V kolikor jim omogočimo, da sami definirajo pa-
rametre, v katerih dojemajo in interpretirajo svet, bodo našli tudi odgovore
oziroma rešitve za določena vprašanja. Sokratovski pristop razume življe-
nje in učenje kot proces, v katerem ne le smo, ampak postajamo.5
V naši sondažni raziskavi, zaradi časovnih in drugih omejitev, nismo
imeli nikakršnega neposrednega stika z otroki. Preliminarno smo anali-
zirali zbrani tiskani in vizualni material: delovne liste, beležnice, zgiban-
ke, slikanice, spletne strani, fotografije in video posnetke javnih prireditev.
Upoštevali smo tudi podatke, ki smo jih dobili od vključenih informator-
jev v neformalnih intervjujih.
3 Wyness, 2018.
4 Konvencija o otrokovih pravicah (1989) opredeljuje, da je »otrok vsako človeško bit-
je, mlajše od osemnajst let, razen če zakon, ki se uporablja za otroka, določa, da se
polnoletnost doseže že prej«.
5 Contage, 2017.
63
no dobre za vse otroke. Nivoji participacije so pogosto ponazorjeni v obliki
lestve.3 Na najnižjem klinu otroci zgolj sodelujejo v naprej pripravljenih ak-
tivnostih, v tem primeru je participacija enaka so-prisotnosti. Na višjih kli-
nih otroška participacija, glede na stopnjo angažiranosti, vključuje različne
iniciative ad hoc odločanja, medtem ko najvišji klini predstavljajo avtono-
mno vodenje. Ker lestev sugerira hierarhijo, in hkrati spominja na gradi-
ranje razvojne psihologije, se oblike participacije grafično ilustrirajo s po-
močjo različnih barv v obliki kroga ali cvetnih listov.
V kontekstu akademskih raziskav otroci participirajo na treh nivojih.
Na osnovnem nivoju so primarni informatorji. V homogenih ali heteroge-
nih starostnih skupinah so v tovrstne raziskave lahko vključeni vsi otroci
od vrtca do 18 leta. 4 Običajno so skupine starostno homogene, zaradi etič-
nih omejitev raziskovanja otrok in z otroki. Otroci spadajo v ranljivo skupi-
no, zato je za raziskovanje potrebno soglasje staršev ali skrbnikov, vzgojite-
ljev, učiteljev. Skladno s slovensko zakonodajo lahko otroci po 15. letu sami
dajo soglasje za sodelovanje v raziskavi, pred 15. letom pa lahko le izrazijo
privolitev, soglasje morajo dati odrasli. Kot informatorji lahko otroci s svo-
jo zmožnostjo delovanja delno modificirajo potek raziskave, ne vplivajo pa
na izhodiščno zasnovo, ravno tako ne sodelujejo pri analizi in interpreta-
ciji zbranih podatkov. Na drugem nivoju otroci lahko participirajo kot sve-
tovalci. Udeleženi so pri poteku raziskave, še posebej pri izbiri topik in me-
tod. Na tretjem nivoju so otroci so-raziskovalci, ki dejavno sodelujejo v vseh
fazah raziskave od načrtovanja do interpretacije. Na prvi pogled se morda
zdi, da mlajši otroci ne morejo doseči drugega ali tretjega nivoja participa-
cije, vendar temu ni tako. V kolikor jim omogočimo, da sami definirajo pa-
rametre, v katerih dojemajo in interpretirajo svet, bodo našli tudi odgovore
oziroma rešitve za določena vprašanja. Sokratovski pristop razume življe-
nje in učenje kot proces, v katerem ne le smo, ampak postajamo.5
V naši sondažni raziskavi, zaradi časovnih in drugih omejitev, nismo
imeli nikakršnega neposrednega stika z otroki. Preliminarno smo anali-
zirali zbrani tiskani in vizualni material: delovne liste, beležnice, zgiban-
ke, slikanice, spletne strani, fotografije in video posnetke javnih prireditev.
Upoštevali smo tudi podatke, ki smo jih dobili od vključenih informator-
jev v neformalnih intervjujih.
3 Wyness, 2018.
4 Konvencija o otrokovih pravicah (1989) opredeljuje, da je »otrok vsako človeško bit-
je, mlajše od osemnajst let, razen če zakon, ki se uporablja za otroka, določa, da se
polnoletnost doseže že prej«.
5 Contage, 2017.
63
